Od junakov do bedakov

Tour de France, najbolj prestižna kolesarska dirka, je zaradi dopinških afer najbrž dosegel svoje dno. Iz tistih krajev pa so prišle tudi novice, da je na dopinškem testu padla tudi najbrž trenutno najpremožnejša slovenska športnica Jolanda Čeplak, ki sicer prebiva v Monaku. Tako je vsaj poročal najbolj popularni francoski športni dnevnik L'Equipe, ki sicer zelo rad lovi dopinške prestopnike med športniki. Doping je za športne novinarje enako privlačna tema, kot je recimo za njihove politično ali gospodarsko usmerjene kolege politična korupcija ali gospodarski kriminal. Tour de France je ena redkih športnih prireditev, kjer so v dopinške afere posredno ali neposredno vpleteni celo zmagovalci. Novinarji L'Equipe so pred leti obtožili tudi sedemkratnega zmagovalca francoske pentlje Lancea Armstronga, da so v njegovih vzorcih urina iz leta 1999 našli prepovedani eritropoetin (EPO), telesni hormon, ki uravnava nastajanje eritrocitov v telesu, ki ga sicer uporabljajo za zdravljenje slabokrvnosti. EPO umetno povečuje število rdečih krvnih telesc, ki v krvi prenašajo kisik, in tako se na lahek način poveča vzdržljivost športnikov. EPO naj bi našli tudi pri Čeplakovi.

Armstrong je to zanikal, češ da gre pisanje v slogu rumenega tiska. Vendar pa EPO v urinu mednarodna kolesarska zveza UCI pregleduje šele po letu 2001. Pravega zmagovalca še vedno nima tudi lanski Tour, saj je na prvem dopinškem testu zaradi prisotnosti steroidov padel nesojeni zmagovalec Američan Floyd Landis, ki še zmeraj dokazuje svojo nedolžnost. Toda zaradi dopinških težav ima letos krajši tekmovalni premor, ki mu ga bodo podaljšali, če mu bodo dokazali, da si je res pomagal z nedovoljenimi sredstvi.

Prav zaradi domnevnih Landisovih pregreh in obtožb na račun Armstronga, zadnjih zmagovalcev Toura in priznanja zmagovalca Toura 1996, Danca Bjarna Riisa, letos maja, da si je med letoma 1993 do 1998 pri svojih kolesarskih triumfih pomagal z EPO-m, so se organizatorji odločili, da naj vsi letošnji udeleženci dirke po Franciji podpišejo izjavo, da nimajo nič z dopingom. In da bodo dali španskim oblastem svoje vzorce DNK, da bi lahko preiskali, če morda niso vpleteni v enega največjih dopinških škandalov, operacijo Puerto. Toda vse skupaj se je povsem izrodilo. Tokrat so najverjetnejšega zmagovalca letošnjega Toura, Danca Michaela Rasmussena, odstranili že kar med dirko, da se ne bi ponovila lanska zgodba zaradi dopinških težav. Rasmussena je najprej kaznovala njegova matična kolesarska zveza, ker se je domnevno izmikal dopinškim testom tako, da ni povedal, kje je. Protidopinške komisije tekmovalce obiskujejo in jim jemljejo vzorce nenapovedano na njihovim domovih, kar je za športnike precej mučno. Na drugi strani pa jih velika večina sodi med najbolj plačane osebke na svetu. Rasmussenu, ki živi malce v Italiji, malce v Mehiki, se je na koncu odrekla tudi njegova ekipa Rabobank, pa čeprav se mu zaradi velike časovne prednosti letošnja zmaga skoraj ni mogla izmakniti. Rabobank ga je obtožil, da jim je lagal, da trenira v Mehiki, v resnici pa je v Italiji. In to v „nevtralnih“ dresih, da ga drugi kolesarji ne bi prepoznali in ga morili.

Bolj kot sprenevedanje Rasmussena pa so Tour de France v farso spremenili resnični dopinški škandali. Začelo se je z Nemcem Patrikom Sinkewitzem, ki je ena bolj tragičnih oseb letošnjega Toura, saj se je po eni izmed etap z veliko hitrostjo zaletel v 78-letnega starčka, ki naj bi bil še vedno v komi. Potem pa so še razglasili, da je bil pozitiven na junijski dopinški kontroli. Nemške televizijske postaje in tudi sponzorji nemških klubov so glasno negodovali in zatrjevali, da bodo po Touru resno premislili o sponzoriranju kolesarstva, saj je vse več nemških kolesarjev vpletenih v dopinške afere.

Bolj kot odhod Sinkewitza s Toura, saj ni imel velikih možnosti za velike rezultate, pa je šokiral eden favoritov in zmagovalec dveh etap, Kazahstanec Aleksander Vinokurov. Njegova zgodba je precej nenavadna. Po njegovi veliki etapni zmagi v kronometru so v njegovi krvi našli vzorce tuje krvi, kar pomeni, da je dobil kri od nekega drugega „krvodajalca“. Krvni doping z rdečimi krvničkami obogateno krvjo pa je prav tako prepovedan. Tovrstni krvni doping je v bistvu stara različica dopinga, ki jo je zamenjala terapija z EPO-m. Popularni Vino se je izgovarjal, da ni delal nič prepovedanega, njegovo moštvo Astana, ki je imelo dva tekmovalca med prvo deseterico (Andrej Kašečkin, Andreas Kloeden), pa je zapustilo Tour. Če je kazahstanski kolesar res dobil krvni doping, ni jasno, zakaj je to storil. Zmagovalce etap namreč čaka dopinški test. Poleg tega je Vinokurov sodeloval s kontroverznim italijanskim zdravnikom Michelom Ferrarijem, ki je čudežno uspeval iz kolesarjev izvleči dodatnih 10 do 20 % moči. Njegove bivše kolesarske stranke so priznavale, da jim je pomagal tudi s prepovedanimi substancami. Prav zaradi sodelovanja s Ferrarijem je bil Vino še bolj pod drobnogledom lovcev na doping. Morda pa se je v moštvu Astane zgodila usodna napaka. Vinokurov bi moral dobiti transfuzijo lastne obogatene krvi. To je tudi prepovedano, vendar teste, ki naj bi to odkrivali, mednarodna protidopinška komisija WADA šele pripravlja v strogi tajnosti. Namesto lastne krvi je lahko po pomoti dobil kri nekega drugega sotekmovalca z isto krvno skupino in padel na testu.

Po odhodu Rasmussena je glavni favorit za zmago postal mladi Španec Alberto Contador, ki pa, zanimivo, lani ni smel nastopiti na Touru, ker je bil vpleten v omenjeno operacijo Puerto, vendar ga je sodišče oprostilo vseh obtožb. Operacija Puerto je bila velika tajna akcija španske policije, v kateri so pri zdravniku Eufemianu Fuentesu našli večje količine vrečk s krvjo, steroide in EPO ter sezname športnih strank s psevdonimi. Nekatere kolesarje so razkrili ali pa so sami priznali, da so sodelovali s španskim zdravnikom. Med njimi naj bi bili tudi nogometaši vodilnih španskih klubov. Toda nogometaši so, kar se tiče dopinga, najbrž bolj zaščiteni, saj klubi zanje plačujejo ogromne odškodnine. Kolesarji pa se dopinga zavestno oprijemajo tudi zato, ker klubi z njimi podpisujejo le kratkoročne pogodbe, katerih vrednost je odvisna od velikih uspehov. Za uspeh pa so pripravljeni storiti vse.

Dopinška afera je precej komično odmevala tudi v Sloveniji. Izvenparlamentarna stranka As je pozvala RTV Slovenijo, naj jasno pokaže, da se mora šport očistiti dopinga, in zato preneha prenašati dirko. Ker naj bi na dopingu dobili tudi Čeplakovo, zdaj lahko pričakujemo tudi pozive k bojkotu Sparovih izdelkov Joli ali pa zahteve po njihovem umiku s prodajnih polic.