26. 9. 2007 | Mladina 38 | Družba
Igra asociacij
Zakaj se medijske soap opere nikoli ne končajo in zakaj zakonca McCann vse bolj izgledata kot O. J. Simpson, Susan Smith, zakonca Ramsey, brata Menendez in Gary Condit, zrolani v eno
Razvpitega gangsterja Ala Caponeja niso zaprli zaradi grizlijevskih umorov, ki jih je bil zagrešil ali pa naročil, ampak zaradi povsem banalne utaje davkov. O. J. Simpson, nekdanji nogometni zvezdnik in vsesplošni celebrity, bo šel očitno za njim: leta 1994 so ga obtožili grizlijevskega umora nekdanje žene in njenega ljubimca, toda porota ga je potem na presenečenje vseh - in kljub gori posrednih dokazov, skupaj s sledmi krvi v avtu - oprostila, zdaj pa ga bodo morda zaprli zaradi povsem banalnega ropa. V Las Vegasu so ga prijeli, ko je skušal v neki hotelski sobi oropati dva zbiralca športnih spominkov - odnesti naj bi jima bil skušal svoje nekdanje športne spominke, recimo certifikat, ki ga je dobil ob sprejetju v športno Hall of Fame. Simpson trdi, da je nedolžen - tako kot leta 1994. Spet namiguje, da je žrtev policijske zarote - tako kot leta 1994. In spet pravi, hej, le kako si predstavljate, da bi ropal - saj me vsi poznajo! Leta 1994 ni bilo njegovo sporočilo nič drugačno: hej, le kako si predstavljate, da bi ubijal - saj me vsi poznajo? Jasno, Amerika je spet padla v tabloidni trans, v medijsko soap opero, v katero so se takoj vključili tudi vsi akterji iz soap opere '94 - jezni detektiv, ki je vodil primer, besni oče umorjenca, gnevna sestra umorjenke, polarizirani komentatorji, populistični pravni izvedenci ipd. Medijske soap opere, navadno postavljene v svet bogatih, slavnih, mogočnih in privilegiranih, ki so krivi in hkrati nedolžni, se vedno nadaljujejo - in vedno vse preglasijo. Bush se tako nekaj časa nima česa bati.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
