Gregor Cerar

26. 10. 2007  |  Mladina 42  |  Družba

Na zahodu nič novega

Boj za izmenjavo ilegalnih datotek ali proti njej bolj ali manj stoji na mestu

© Tomo Lavrič

Porota nekega ameriškega sodišča je kar malce šokirala vse, ki so si že kdaj pridobili kakšno piratsko različico filma ali glasbe. Mater samohranilko dveh otrok z letno plačo 36.000 $, kar pomeni, da je malce nad pragom revščine za ameriške razmere, je obsodila na plačilo 220.000 $. Toliko škode naj bi bila povzročila glasbeni industriji, ker je na neki mreži P2P omogočila, da so ljudje od nje presnemavali nekaj glasbenih stvaritev. Njena smola je bila v tem, da so v ZDA izpeljali več akcij proti tistim, ki so si izmenjevali glasbo, vendar se je potem večina zasačenih pogodila za odškodnino nekaj tisoč dolarjev. Omenjena mati samohranilka se s poravnavo ni strinjala in zadeva je dobila sodni epilog. Ker ZDA tudi miselno niso več daleč od Evrope, je marsikoga na stari celini zaskrbelo, da bodo v EU izvajali podobne sodne pogrome proti tistim, ki si drznejo prek kakšnih mrež P2P ali z uporabo programu Bittorrent namenjenih strani presneti film ali glasbo, nelegalno seveda, in jo potem poslušati na svojih računalnikih ali predvajalnikih mp3. Prepovedane in brezplačne stvari so pač privlačne.

Evropski parlamentarci so letos konec aprila podprli nove evropske direktive, ki se ukvarjajo z intelektualno lastnino. Na podlagi teh direktiv naj bi s sankcijami ostreje prizadeli tiste, ki služijo s tujo avtorsko lastnino ali pa s ponaredki znanih blagovnih znamk. Tiste mulčke, ki si izmenjujejo ilegalno glasbo in filme prek interneta za svojo uporabo, pa naj bi bolj ali manj pustili pri miru. Navsezadnje jih je preveč, da bi vse po vrsti pripeljali pred sodnike. Tudi tisti, ki so videli organe pregona od blizu, so jo vsaj na evropskih tleh za zdaj odnesli brez hujših sankcij. Recimo Slonček v Sloveniji, ki je imel v lasti Suprnovo. Ta je nekaj časa veljala za eno najzloglasnejših spletnih strani, kar zadeva multimedijsko piratstvo. Pregon so tožilci zavrgli. Vlogo vodilne svetovne piratske spletne strani pa je prevzel švedski Piratebay. Ta se dobesedno norčuje iz tistih, ki ga hočejo preganjati. Na Švedskem je okoli njega nastalo pravo gibanje, ki je celo preraslo v politično stranko Pirate Party, a tej se na zadnjih švedskih volitvah ni uspelo prebiti v parlament. Ima pa vedno več članov, menda že celo več kot švedski Zeleni. Politične somišljenike je dobila še v drugih državah EU in zdaj napoveduje morebiten preboj v evropski parlament na prihodnjih volitvah leta 2009.

Proti Piratebayu je švedska policija že ukrepala in med racijo zasegla nekaj strežnikov, vendar spletna stran še vedno deluje, morda celo živahneje kot prej. Njeni ustvarjalci pravijo, da jim po švedskih zakonih, pa tudi po kakšnem drugem, ne morejo nič, ker na njihovih strežnikih ni nič nelegalnega, nič „piratskega“, torej niso krivi. Le omogočajo povezave do najrazličnejših vsebin. Podobnih spletnih strani je še veliko, pri Piratebayu pa so zagotovo največji šaljivci. Nedavno so vložili tožbo proti predstavnikom glasbene in filmske industrije na Švedskem (Twentieth Century Fox, Emi Music, Universal Music, Universal Pictures, Paramount, Sony ...), ker naj bi bili najemali celo računalniške kriminalce za boj proti njim. Zato je kriva huda napaka podjetja Mediadefender, ki ga najemajo za boj proti spletnemu piratstvu, tako da recimo na mreže P2P ali na strani Bittorrent nalaga lažne vsebine. Izmislili so si svojo spletno stran MiiVi.com, ki je bila videti kot spletne strani s povezavami do ilegalnih vsebin. Z njo bi ujeli res veliko piratov. Zaradi nekaj storjenih napak pa so jih hitro razkrinkali in ugotovili, da naj bi bili celo najemali hekerje, da bi izvajali napade na Piratebayeve strežnike. Zato so se odločili, da bodo tožili podpornike Mediadefenderja.

Zadnja potegavščina švedskih piratov je bila prevzem spletne domene IFPI.com. IFPI je kratica mednarodnega združenja fonografske industrije (International Federation of the Phonographic Industry), enega najmočnejših borcev proti spletnemu piratstvu. Švedski pirati pa so domeno uporabili za svojo spletno stran International Federation of Pirate Interests, ki še nastaja. Pravijo, da jim je sporno domeno podaril neki neznanec.

Preganjalci izmenjave „ilegalnih“ datotek prek spleta bi najraje uvedli nekakšne filtre, ki bi jih namestili internetni ponudniki in bi preprečevali dostop do spornih spletnih strani. Vendar je vprašanje, ali je to rešitev, saj se najdejo vedno nove tehnološke rešitve, kako se izogniti takšnim oviram. Glasbena in filmska ter druga sorodna industrija pa bodo morale tudi malce premisliti o tem, kako narediti vsebine tako privlačne in dostopne ljudem, da bodo ti zanje pripravljeni odšteti nekaj denarja, ali pa si bodo morale izmisliti, kako zaslužiti z brezplačnimi vsebinami.