2. 11. 2007 | Mladina 43 | Družba
Banalnost zla
Ali naj škofa Rožmana rehabilitirajo? Vsekakor - takoj za Adolfom Eichmannom.
Eichmann v službi
Tisti, ki zdaj pravijo, da bi bilo treba škofa Rožmana rehabilitirati, nam hočejo reči: že res, da ga je jugoslovansko vojaško sodišče obsodilo, že res, da ga lahko vidite na fotografijah z nacističnimi poveljniki, že res, da je blagoslovil domobransko prisego, toda ali vam izgleda kot pošast? Ali v njem - na njegovem obrazu, v njegovem nasmehu - vidite kaj diaboličnega ali pa abnormalnega? Vam izgleda kot Jago? Kot Macbeth? Se vam zdi, da se je kot Richard III. odločil, da bo podel? Cerkveni predstavniki so v preteklosti včasih celo namigovali, da je bil škof Rožman preveč naiven, da bi vedel, kaj dela. No, vidite, prav v tem pa je bila poanta "banalnosti zla", o kateri je govorila Hannah Arendt, ena izmed največjih filozofinj 20. stoletja, sicer avtorica knjige Eichmann v Jeruzalemu (1963), ene izmed največjih in najpomembnejših knjig 20. stoletja. Veličina knjige Eichmann v Jeruzalemu, ki je nedavno izšla tudi v slovenskem prevodu (via Polona Glavan), je v tem, da nikoli ne zastari. Tako kot nikoli ne zastarijo vojni zločini. In tako kot nikoli ne zastari "banalnost zla".
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
