Predlog za prepoved lova na polhe

Reportaža Mladininega Blaža Ogorevca, ki je podrobno popisala zgodovino in prakse lova na navadnega polha v Sloveniji, je ta teden k ukrepanju spodbudila Zvezo društev proti mučenju živali. Ta je v torek na ministrstvo za okolje in prostor naslovila predlog za prepoved lova na navadnega polha, v obtoku pa je tudi peticija. Čeprav naj bi bilo pri vladi vloženih že kar nekaj peticij, ki so zahtevale odpravo lova na polhe, vidnejših premikov še ni bilo. Zveza opozarja, da gre pri lovu na polhe za barbarsko ravnanje, ki živalim povzroča zgolj nepotrebne bolečine, strah in stres.

Polhanje ima v Sloveniji poseben status, saj, kot pravi Urška Srnec z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pomeni pomemben del tradicije na Notranjskem in Dolenjskem. A Zveza društev v zadnjem delu predloga citira Ogorevčevo reportažo, iz katere naj bi bilo možno razbrati „kaj ljudem polharjem na območjih Dolenjske, Notranjske, Kočevskega in v Beli krajini sploh pomeni lov na polhe“. Še posebej jih je vznemiril zapis, ki naj bi po njihovem potrjeval že dolgo splošno znano dejstvo, da se „lov na polhe nemalokrat sprevrže v veseljačenje in pijančevanje, ki je, če ne drugega, motenje naravnega življenjskega ritma divjadi z vnašanjem nemira“. Mimogrede: dejstvo, da so to uporabili kot enega od argumentov za prepoved lova, je avtor reportaže hudomušno komentiral: „To je tako, kot da bi ukinili šolstvo, ker se dijaki in študenti opijajo na zaključnih izletih.“

Avtorji predloga navajajo tudi krovni dokaz iz reportaže, da gre za mučenje, saj po Ogorevčevih besedah „stari polharji pred vsako sezono lova premažejo pasti s šnopcem ali kakšno drugo omamno dišečo težko oktansko alkoholno pijačo, ki uboge sive zasvojence privlači z neustavljivostjo ...“ To naj bi potrdilo dejstvo, da se pri lovu velikokrat uporabljajo nedovoljene metode in neustrezne pasti. Po 5. členu Uredbe o določitvi divjadi in lovnih dob je za polhe namreč dovoljena zgolj uporaba dvigalk, kjer nastavljena vaba divjad po dvigu takoj usmrti.

Zveza je v predlogu tudi zapisala, da je Slovenija s pridružitvijo Evropski skupnosti prevzela evropske okoljske standarde. Različni evropski dokumenti članicam nalagajo skrb za dobrobit živali, „Bernska konvencija“ pa naj bi v primeru polhov zahtevala, da se mora pri polhanju (ali izkoriščanju populacije navadnega polha, kot tej dejavnosti pravijo na Zvezi), popolnoma in dosledno izključiti nevarnost izumrtja te populacije živali. Slovenija je hkrati edina država v EU, ki vztraja pri izvajanju lova na polha. Srnečeva sicer meni, da Slovenija s polhanjem ne krši evropskih okoljskih standardov, saj je lov dovoljen pod pogojem, da takšna oblika ne ogrozi obstaja populacije. Hkrati pa priznava, da se je pred uveljavitvijo novega Zakona o divjadi in lovstvu pred tremi leti priljubljena dejavnost izvajala na tradicionalen in krajevno običajen način, vendar brez ustreznega spremljanja stanja v populaciji in vodenja evidenc o ulovu. Novi zakon naj bi vzpostavil mehanizme, na podlagi katerih lahko spremljajo in analizirajo stanje v populaciji navadnega polha.

Pobudniki prepovedi lova o instantnih učinkih dokaj svežega zakona niso prepričani. Pri lovu naj bi namreč prihajalo do neupoštevanja in grobih kršitev zakona o divjadi in lovstvu, ki zahteva za lov posebni izpit ali spremstvo nekoga z izpitom. Nadzor naj bi bil pomanjkljiv, država pa naj še vedno ne bi imela vpogleda v število ljudi, ki polhe lovijo, niti v število obstoječe populacije polha v naravi, niti v število ulovljenih polhov. Zatorej skrb zbuja dejstvo, da naj v Sloveniji sploh ne bi poznali razsežnosti vpliva lova na populacijo polhov.

Kljub razburjenju, ki ga je sprožila Ogorevčeva reportaža, in večkratnim poskusom društev proti mučenju živali, da bi polhanje prepovedali, je upanja bolj malo. Sodeč po odgovorih pristojnega ministrstva je na prvem mestu večstoletna tradicija: „Veliko narodov v Evropi ima svoje tradicionalne vrednote, ki jih skrbno negujejo, saj je to del njihove identitete. Pri nas je ena od teh tradicij polhanje.“ Ker naj bi trenutno veljavna zakonodaja vendarle omogočala tudi učinkovito ukrepanje v primeru, če bi v življenjskem okolju polha prišlo do razmer, ko bi bilo polha treba zaščititi ali odpraviti lov, ministrstvo „v bližnji prihodnosti ne namerava prepovedati lova na polha“. Ali bo stališča pristojnih spremenila peticija, pa bo pokazal čas.