Dom za obešanje

Vse skupaj se je začelo nekaj dni pred velikimi novembrskimi delavskimi protesti, ko se je domača aktivistična srenja povezala v Avtonomni blok. Med propagandnimi pripravami so aktivisti na različnih delavskih lokacijah delili letake z navedenimi razlogi za udeležbo na sindikalnem zborovanju. Aktivistke skupine Dostje!, ki že nekaj let skuša na Slovenskem razširiti uporno izročilo južnoameriških staroselcev, so takrat delile letake tudi v delavskem domu na Poljanski ulici. "Ko smo videle, kakšne razmere so tam, smo morale nekaj storiti. Povezali smo se s tamkajšnjimi stanovalci, zadevo smo razširili med aktiviste in stvar je stekla," je povedala aktivistka Aigul Hakimova, ko je slab mesec pozneje na protestu pred stavbo lastnika samskega doma na Poljanski 66, javnega podjetja Snaga, delila letake z natisnjenim ščurkom. "Naj imajo še tukaj ščurke," je razposajeno razlagala.

Po nekaj sestankih s prebivalci delavskega doma je kakšnih deset aktivistov začelo akcijo. Začelo se je z izbiro dvanajstih zahtev po izboljšanju nevzdržnih razmer v samskem domu, ki so jih spisali skupaj s tamkajšnjimi prebivalci. Tako so v pozivu za dostojno prebivališče delavcev zahtevali, "da se omogoči nemoteno ogrevanje, da je vedno topla voda, da se zagotovijo higienske razmere, da se redno menjajo jogiji, da se redno čistijo prostori, da se uredijo kuhinje in da se vanje napelje tekoča voda, da se uničijo ščurki ..." Tako so v imenu delavcev zapisali aktivisti in dokumentu dodali še prijavo kršitev inšpekcijskih predpisov na Zdravstveni inšpektorat RS ter Inšpektorat RS za okolje in prostor. Z omenjenimi spisi so prejšnji četrtek odšli v delavski dom, kjer naj bi pod zahtevami zbrali podpise prizadetih delavcev. Tu pa se je stvar začela zapletati. Ker so aktivisti prihod napovedali ob 20. uri, ko v delavskem domu poteče čas, namenjen za obiske, so iz samskega doma poklicali policijo. "Med zbiranjem podpisov sta ob 20.02 pristopila policist in policistka v spremstvu moškega, ki se je predstavil kot upravnik samskega doma. Upravnik je vpil, da ne smemo biti v domu, ker nimamo dovoljenja lastnika ... Ko se je približal, nam je grozil in pozival policista, naj nas odstranita iz zgradbe. Grožnje je nadaljeval, tudi ko smo v spremstvu policistov dejansko zapustili zgradbo. Tako nam ni uspelo zbrati podpisov preostalih stanovalcev. Zaradi resnih groženj smo zoper njega podali kazensko ovadbo. Izkazalo se je, da moški ni stanovalec doma, čeprav se je izdajal za stanovalca in je celo podpisal omenjeno prijavo na inšpektorat," so zapisali aktivisti, ki v dejanju policije vidijo omejevanje ustavne pravice do političnega združevanja. S policije smo prejeli malce drugačno videnje dogodka, saj je predstavnica za stike z javnostjo PU Ljubljana Martina Gramec sporočila, da so "na kraju dogodka ugotovili, da se v domu zadržuje več oseb, ki niso stanovalci. Osebe so prostore samskega doma zapustile (določila hišnega reda samskega doma dovoljujejo zadrževanje nestanovalcev do 20. ure). Policisti so v okviru svojih zakonskih pooblastil izvedli identifikacijski postopek. Zaradi aktivnosti, ki so jih osebe izvajale med stanovalci doma, je prišlo do kršitve javnega reda in miru med 49- in 42-letnim moškim in 27-letnico. Zaradi omenjenih kršitev, ki so bile storjene pred objektom na Poljanski cesti, bodo 27-letnici in 42-letniku policisti izdali plačilni nalog."

Naslednji delovni dan, ko so bili delavci iz samskega doma še na gradbiščih po deželici, so se aktivisti odpravili na sestanek k vodstvu Snage, d. o. o., ki je lastnik doma na Poljanski cesti. Od 1. decembra, ko je podjetje Nastor, d. o. o., ki je samski dom imelo v najemu od leta 1998, uvedlo stečajni postopek, je Snaga prevzela tudi upravljanje doma. Podjetje Nastor, sicer hčerinsko podjetje podjetja Gradis, je bilo pred dnevi omenjeno ob novici o odpustitvi sto delavcev. Čeprav je leta 2006 ustvarilo nekaj več kot 3 milijone evrov prihodka od prodaje, odpuščenim delavcem ni plačevalo pokojninskih prispevkov. Za najem samskega doma je Nastor, d. o. o., plačal Snagi, d. o. o., nekaj manj kot 13 tisoč € mesečne najemnine. Glede na to, da je 250 stanovalcev za posteljo v povprečju plačevalo približno po 130 evrov, hitro izračunamo, da je podjetje Nastor od najslabše plačanih delavcev prejemalo dobrih 30 tisoč evrov mesečnih nakazil, od tega pa mu je več kot pol ostalo za sprotno vzdrževanje delavskega doma. A očitno ta denar ni končal na Poljanski 66. Po sestanku z aktivisti direktor Snage Janko Kramžar ni nasprotoval mnenjem o nevzdržnih razmerah v samskem domu. "V prostorskih aktih mesta je zemljišče, na katerem stoji objekt, predvideno za stanovanjsko gradnjo, enako tudi zemljišče naše poslovne stavbe na Povšetovi. Zaradi navedenega v objektu samskega doma in poslovne stavbe niso smotrna investicijska vlaganja, saj sta oba objekta predvidena za rušenje. Zato v obeh izvajamo le nujna tekoča vzdrževalna dela," so zapisali v sporočilu za javnost v Snagi in dodali, da je najemnik vseskozi zamujal s plačilom najemnine, prav tako ni spoštoval pogodbene obveznosti izvajanja tekočega zagotavljanja vzdrževalnih del. Zaradi tega je Snaga letos dvakrat unovčila bančno jamstvo, kljub temu pa trenutni dolg Nastorja do javnega podjetja Snaga znaša 77.274,61 EUR. Konkretnim pripombam, da je v samskem domu motena oskrba s toplo vodo, da so v njem ščurki, vodstvo Snage ni nasprotovalo. Aktivistom je obljubilo, da jim bo v enem tednu (na dan izida Mladine) odgovorilo na zahteve, navedlo pa je tudi vzdrževalna dela, ki jih je podjetje naročilo še pred aktivističnim posredovanjem. Obnovili so dve kopalnici, naročili nove rjuhe, blazine, odeje, beljenje sob, WC-jev in kopalnic ter čiščenje grelnikov za vodo. Aktivisti in vodstvo Snage se niso strinjali predvsem v eni stvari, saj so aktivisti vodstvo podjetja obtožili pritiskov na delavce in groženj upornim delavcem. "Upravnik ga je vprašal, ali smo njegovi prijatelji. Ko je pritrdil, mu je upravnik zagrozil, da bo imel naslednji dan zagovor na Snagi," so ob incidentu s policijo zapisali aktivisti, vodstvo Snage pa s podporo svojih sindikalnih organizacij vse očitke o grožnjah delavcem odločno zavrača.

S poročilom s sestanka so se aktivistični mediatorji vrnili v delavski dom, kjer pa tako kot dan prej, ko je posredovala policija, spet niso bili deležni tople dobrodošlice. Netenje upora med migrantskimi delavci, ki v Sloveniji bivajo večinoma na podlagi delovnih vizumov, je skoraj nemogoče. Delavcem iz Bosne in Hercegovine ali Poljske, ki tukaj rešujejo težke življenjske razmere svojih družin, ne pride na pamet, da bi uveljavljali pravico do protesta. "Kaj bo pa po tem, ko nas vržejo ven. Vi tu ustvarjate samo nemir, potem boste pa odšli," je nad aktivisti bentil stanovalec v pritličju doma. "Odidite za dobro mojih dveh otrok," je prosil hišnik, ki raje dela v domu z zapacanimi bojlerji in ščurki, kot pa da ostane brez dela. "Jaz sem bil na cesti. Vem, kako je na cesti, in povem vam, tukaj je bolje," je dodal v razsuto rdečo trenirko oblečeni Ljubljančan. Delavci, ki ne morejo konkurirati na trgu dela, ne želijo nemira. Tudi če sta za 50 delavcev na voljo le dve stranišči, zanje to ni dovoljšen razlog za upor. "Če gre vaša sestra pred vami na stranišče, jo morate tudi počakati," je eden med njimi odgovoril na vprašanje o jutranjih vrstah pred stranišči. Po branju najemniških pogodb podjetja Nastor, kjer je med kršitvami hišnega reda poleg "lepljenja slik in pisanja po stenah" navedeno tudi "prirejanje političnih manifestacij", so bile njihove skrbi popolnoma razumljive. Podobne odzive je doživel predsednik Stranke mladih Slovenije Darko Krajnc, ki je dom obiskal v ponedeljek. "Nobeden od starejših se sploh noče pogovarjati. Eden mi je celo rekel, sedaj ni več Tita, sedaj lahko nasrkamo. Mlajši imajo več poguma, dva sta mi predstavila mizerne razmere, v katerih živijo," je povedal neuspeli predsedniški kandidat, ki je ob svetovnem dnevu migrantov s stranko pripravil manjši protest pred ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve. "Vsi koraki, ki smo jih storili, so bili dogovorjeni s stanovalci Poljanske 66. Z njimi smo se sestali na dveh skupščinah, na katerih so se oni odločili glede končnega seznama zahtev in glede inšpekcijske prijave," na pomisleke o kaljenju miru v samskem domu odgovarja aktivist skupine Dostje! dr. Andrej Kurnik.

Prijaznejši do aktivistov so bili prebivalci doma, ki so svoje ime zapisali pod zahteve po dostojnem bivališču. "Imel sem že veliko nastanitev, a ta tukaj je najslabša," je povedal Bošnjak iz okolice Tuzle, ki mu uspe od 550 evrov mesečne plače dobrih 200 odnesti družini. V sobi sta dve postelji, vode ni, v domu ni skupnih prostorov, ni prostorov za pripravo hrane, gretje je izključeno med 22. in 7. uro ... In za to delavci plačujejo po 140 evrov na mesec (če so zaposleni pri Snagi, dobijo 40 evrov popusta). "Daj roko k oknu, pa boš videl, kako piha. Zjutraj je v sobi mraz," je potožil eden izmed stanovalcev, ki tako kot drugi ne želi objave imena. Radi bi še naprej živeli v svoji delavski brezimnosti, daleč od oči javnosti. A očitno delavcem ne bo več treba javno pričati o nevzdržnih razmerah v samskem domu na Poljanski 66. Namesto njih bo zdaj to lahko počel Zdravstveni inšpektorat RS. Ko smo odgovorne na inšpektoratu povprašali o odzivih na inšpekcijsko prijavo, ki so jo spisali stanovalci samskega doma in aktivisti, so odgovorili, da prijave niso prejeli. Zato pa so Mladinino poizvedovanje obravnavali kot prijavo in v skladu s svojimi pristojnostmi ugotovili več nepravilnosti. Ugotovili so, da "v objektu obstaja tveganje za pojav nalezljivih bolezni zaradi prisotnosti insektov (ščurkov) in dotrajanih, umazanih in plesnivih zidnih oblog. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da stranka ne izvaja splošnih ukrepov za zagotavljanje preprečevanja nalezljivih bolezni iz 9. člena Zakona o nalezljivih boleznih, kot je zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode in ustrezne kakovosti zraka v zaprtih prostorih." Inšpektorat je Snagi naložil izboljšanje (ne)življenjskih bivalnih razmer ter določil roke za izvedbo. Do konca leta zahteva potrdilo o izvedbi druge dezinsekcije in evidenco o izvajanju ukrepov za zdravstveno ustrezno vodo in zrak. Obvestilo o beljenju vseh prostorov ter o brezhibni opremi skupnih sanitarij in kopalnic zahteva do konca marca 2008. Inšpektorat je torej svoje opravil. Na vrsti so pristojne službe, ki naj ugotovijo, kdo v MOL-u je odgovoren, da je podjetje Nastor, devet let bogatelo s poniževanjem delavcev, ki so konec koncev zgradili velik del novogradenj, potrebnih za bližnje predsedovanje Slovenije EU.