"Slovenija ima le enajst črpalk."

Največjo krivdo gotovo nosi država, ker zavira ali vsaj ne spodbuja širitve mreže plinskih črpalk. Skoraj vse pove podatek, da ima Hrvaška tisoč črpalk, kjer je mogoče točiti avtoplin, kot mu rečemo, Slovenija pa le enajst. Tudi cena tega plina je na Hrvaškem veliko nižja od polovice cene bencina, pri nas pa je nasprotno.

Zaradi tega je tudi predelav avtomobilov precej manj ...

Predelava avtomobilov na plin se je pri nas pojavila šele pred tremi, štirimi leti. Pa ne zaradi tistega res pravega razloga, da gre za čistejše pogonsko gorivo, pač pa zato, ker gre za cenejšo alternativo bencinu. Začela se je ob meji s Hrvaško, ker so lastniki predelanih vozil lahko hodili po plin na bencinske črpalke na Hrvaško, kjer je primernih črpalk veliko, pa še cena plina je precej nižja kot pri nas.

Za kakšen plin gre?

Gre za mešanico propana in butana, ki se pridobiva kot stranski proizvod rafiniranja nafte in črpanja zemeljskega plina. Plin je torej podoben kot v jeklenkah za uporabo v gospodinjstvu.

V Sloveniji je od primernih vozil predelanih le kakih 0,4 odstotka vozil. Kako je s tem v primerljivih državah, v Evropski uniji?

Da, konec leta 2006 je bilo homologiranih 2790 vozil od 753.652 za predelavo primerih bencinskih vozil. Poleg tega moramo prišteti še kakih 1500 nehomologiranih vozil, da dobimo realno številko. Je pa to še vedno bistveno bistveno manj kot v ekološko osveščenih državah. V Italiji je tako predelanih daleč največ vozil, kar 1,2 milijona. Zelo so razviti še Poljaki, ki imajo svoje sisteme, tudi Nizozemci imajo svoje. V Veliki Britaniji država celo subvencionira polovico stroškov vgradnje plinskega sistema.

Se da po slovenskih cestah voziti z nehomologiranimi vozili?

Neki odstotek ljudi avtomobil odpelje na predelavo recimo v Srbijo, kjer je vgradnja plinskega sistema cenejša. Vendar pa ti sistemi niso primerni za homologacijo, ker ne ustrezajo standardom EU. Odločitev, ali bo nekdo plinski sistem homologiral, je tudi glede v Sloveniji vgrajenih sistemov večinoma stvar posameznika. Podjetja, ki vgrajujejo plinske sisteme, večinoma poskrbijo vse potrebne dokumente, preostalo je stvar lastnika vozila. Marsikdo se za to ne odloči, ker gre za dokaj dolge čakalne dobe, tudi do tri mesece, pomeni pa homologacija še dodaten strošek.

Na tehničnem pregledu lastniki nehomologiranih sistemov nimajo težav?

Prav posebnega nadzora še ni. Tega je pri nas tako malo, da tudi na tehničnem pregledu navadno niso pozorni. Poznam kar nekaj ljudi z vgrajenim plinskim sistemom, ki ga na tehničnem pregledu sploh niso opazili, predelava se namreč na zunaj na avtomobilu ne vidi. Tudi sicer, če opazijo vgrajen plinski sistem, po mojih podatkih na tehničnih pregledih glede tega ne delajo težav.

Pravite, da zaostajamo za tako rekoč vsemi evropskimi državami. Se na ravni EU s promocijo ali spodbujanjem predelave avtomobilov z vgraditvijo plinskega sistema kdo sistematično ukvarja, se delajo raziskave, pišejo konvencije?

Evropska komisija je naredila raziskavo in ugotovila, da so emisije toplogrednih plinov 12 odstotkov manjše kot pri uporabi bencina. Ima pa taka predelava avtomobilov v Evropi že kar dolgo tradicijo. Na Dunaju recimo že trideset let vse mestne avtobuse poganja plin, danes to pomeni 550 avtobusov. Pri nas seveda to ne pride v poštev, ker ima velika večina avtobusov dizelske motorje, ti pa v osnovi niso primerni za predelavo, ker so stroški predelave preveliki. Lahko pa bi z vgradnjo plinskega sistema predelali taksije; lep primer je Tokio, kjer so tako predelani vsi taksiji, je pa res, da jih je tam občutno več kot pri nas.

Kaj pa pri nas, ali sploh kdo nagovarja državo k prijaznejši in bolj angažirani politiki glede avtoplina?

Do pred kratkim tega ni počel nihče, mislim, da je pred kratkim stranka Zares vložila na ministrstvu za okolje in prostor takšno pobudo. Če se ne motim, v sodelovanju s podjetji, ki te sisteme vgrajujejo. Predvsem gre za to, da bi država prek svojih vzvodov znižala ceno plina, da bi bila ta v razmerju z bencinom primerljiva s cenami plina drugod po Evropi.

Kaj pa subvencioniranje predelave avtomobilov?

V prvi fazi bi morali občutno in geografsko primerno razširiti mrežo plinskih črpalk, povečati njihovo število. Na Koroškem, kjer živim, nimamo niti ene črpalke, ki bi ponujala to možnost. Najbližja takšna črpalka je v Celju, to pa je oddaljeno trideset kilometrov, kar je potem skupaj šestdeset, ker se moraš peljati še nazaj, in prihranek je skoraj izničen. Država bi morala pritisniti na lastnike črpalk, potem šele lahko razmišljamo o subvencijah in vsem drugem.

Kdo po vašem najbolj ovira razvoj na tem področju, neosveščena država, prodajalci naftnih derivatov ali kdo tretji?

Petrol in OMV Slovenija že nekaj časa obljubljata, da bosta razširila mrežo za utekočinjeni naftni plin na svojih črpalkah. Zakaj to ni v njunem interesu, ne vem. Kar se tiče države, je gotovo razlog tudi v tem, da ta pač več služi s prodajo bencina, saj so trošarine na bencin višje od trošarin na plin.

Zdi se, kot da se ne znamo pravilno lotiti stvari. Kdaj se bodo po vašem razmere uredile?

Predelanih avtomobilov bo zagotovo več, bistveno se bo število povečalo v prihodnjih petih letih. Glavno gonilo bodo verjetno in hkrati žal cene, vse se draži in ljudje poskušajo prihraniti, kjer se pač da. Pa tudi v javnosti se zadnje čase o tem končno malo več govoriti. Že tako povpraševanje naglo raste, pa čeprav veliko ljudi sploh ne ve, da je bencinske motorje mogoče preprosto in povsem varno predelati na plin.

Najprivlačnejša prednost avtoplina v primerjavi z bencinom je gotovo prihranek. Kakšne pa so razlike glede škodljivih izpustov?

Za uporabnike je najzanimivejši prihranek, prava prednost plina pa je v tem, da so emisije precej manjše. Kar zadeva zmanjšanje učinkov tople grede, z uporabo plina dosežemo prek 30-odstotno zmanjšanje količine dušikovih oksidov, 15-odstotno zmanjšanje količine ogljikovega dioksida, skoraj nič ni emisij ogljikovodikov. Kar zadeva druge škodljive emisije, pa je zmanjšanje izpustov ogljikovega monoksida od 50- do 60-odstotno, smoga je manj od 30 do 40 odstotkov, zanemarljivo malo je emisij žveplovega dioksida in preostalih toksinov. Ne gre za majhne razlike, še posebej, če vemo, da je v EU 21 odstotkov vseh toplogrednih plinov posledica prometa, delež pa še vedno narašča.

Kar zadeva prihranek, je ta po Evropi še večji, razmerje med avtoplinom in bencinom pa precej ugodnejše kot v Sloveniji.

Pri nas država nadzoruje ceno bencina, cene plina pa ne. Tako je bila leta 2006 cena plina 58 centov, letos je že 68 centov, cene bencina pa so ostale približno enake, bencin je sedaj celo malenkost cenejši kot leta 2006. Pri nas je plin kakih 40 odstotkov cenejši od bencina, drugod po Evropi pa več kot pol, ponekod, recimo v Belgiji, je celo trikrat cenejši. V vsej Evropi, ne le v EU, imata le dve državi slabše razmerje med ceno bencina in plina kot Slovenija, in sicer Avstrija in Švica, pri tem pa je treba dodati, da Avstrija podpira predelave avtomobilov za pogon na zemeljski plin, ki je tudi okoljsko primernejši od bencina, pa še bistveno cenejši je pri njih.

Imamo poleg najslabšega razmerja med cenama res najvišje trošarine na avtoplin med vsemi članicami EU?

Tako je, seveda v primerjavi s trošarinami na bencin. Velika večina članic EU trošarin na plin sploh nima.

Koliko sploh stane predelava avtomobila na avtoplin?

Cena je različna, najcenejši so starejši, a kakovostni italijanski sistemi z enotočkovnim vbrizgom, ki stanejo od 700 do 800 evrov, vgradnja sodobnejših sistemov za najbolj razširjene, štirivaljne avtomobile pa stane od 1200 do 1300 evrov. Glede na to, da se pri nas potem za gorivo porabi 40 odstotkov manj, se povprečnemu vozniku investicija povrne pri 15 do 30 tisoč prevoženih kilometrih, odvisno od vgrajenega sistema in porabe avtomobila.

Kako pa se na avtoplin odziva motor, je plin do motorja prijaznejši od bencina?

Uporaba plina podaljša življenjsko dobo agregata za okoli 30 odstotkov, ta pa dobi tišji in mirnejši tek. Podaljša se recimo tudi trajnost motornega olja, podvoji se življenjska doba katalizatorja. Lahko torej rečemo, da agregatu plin bolj godi od bencina.

Kot vsaka stvar ima tudi predelava na plin verjetno svoje slabosti?

Ena slabost je gotovo ta, da je treba v avtomobil poleg rezervoarja za bencin namestiti še rezervoar za plin. Ta zavzame nekaj prtljažnega prostora, in ker je jeklen, prispeva tudi nekaj dodatne teže. V zadnjem času na željo lastnika vgrajujejo rezervoarje tudi na mesto, namenjeno rezervni gumi. Zahteve iz predpisov se potem rešujejo s pršilom, s katerim se napolni počena guma.

Vsi ti predelani avtomobili pa hkrati še vedno ostajajo tudi "bencinarji"?

Avto se vedno vžiga na bencin, ker je plin v rezervoarju utekočinjen in tak pride do motorja, tam pa se v uparjalniku spremeni v plinasto obliko. Da se to zgodi, se mora voda segreti na najmanj 30 stopinj Celzija, na to temperaturo pa jo lahko ogreje le že delujoč motor. Ko je omogočena sprememba agregatnega stanja zadostne količine plina v uparjalniku, se motor samodejno preklopi na plin. Če plina zmanjka, pa se spet preklopi nazaj na bencin.

Kako je z močjo motorja, se s predelavo ohrani ali se zmanjša?

Moč motorja ostane tako rekoč enaka. Le v nekaterih primerih, in še to pri starejših sistemih, je lahko moč do 10 odstotkov manjša. Zaradi nižje kalorične vrednosti plina se temu primerno poveča poraba. Pri novih sistemih zmanjšanja moči ni, saj računalniški sistem prebere podatke iz bencina in to pretvori v plin. Poraba se zato sicer poveča za kakih 10 odstotkov, moč pa ostane enaka.

Število prevoženih kilometrov torej tudi ni bistveno manjše?

Število s plinom prevoženih kilometrov je odvisno izključno od velikosti rezervoarja. Velikosti plinskih rezervoarjev pa so od 25 do 120 litrov. Pri enako velikem rezervoarju, kot je bencinski, prevozimo približno 10 odstotkov krajšo razdaljo.

Veliko ljudi ima odpor do plina iz varnostnih razlogov, saj gre za isti plin kot v gospodinjskih jeklenkah. Marsikdo si verjetno misli, da ne more biti prav varno voziti se naokrog še z jeklenko v prtljažniku?

Velika večina plina je v rezervoarju, ta pa je atestiran za 30 barov pritiska in je veliko močnejši kot bencinski. Doslej še nisem slišal za primer, da bi rezervoar počil ali kakorkoli drugače spuščal. V rezervoarju je tudi t. i. večnamenski ventil, ki zapre dovod plina v motor, če recimo avto ugasne, če obrati motorja padejo pod petsto, če se pretrga plinska napeljava ali kaj podobnega. To pomeni, da se loči plin, ki je v rezervoarju, od plina, ki je v ceveh ali motorju. Tako ostane zelo malo plina izpostavljenega. Tudi sicer se iz varnostnih razlogov plinski rezervoar ne polni povsem do vrha. Poleg tega plin ni strupen in ob razlitju ne onesnaži podtalnice in okolja nasploh, plin bi se pri temperaturi in tlaku okoliškega zraka namreč uparil.