Evropa zajema sapo

Čeprav evropski državniki in funkcionarji EU v Bruslju vztrajajo, da je evropsko gospodarstvo trdno, vlade in centralne banke zadnje dni kot po tekočem traku za letošnje leto napovedujejo nižjo gospodarsko rast, kot so predvidele lani jeseni. Evropska komisija bo ta mesec objavila novo oceno gospodarske rasti za evroobmočje, je pravkar napovedal njen predsednik Jose Manuel Barroso. Potrdil je besede komisarja za ekonomske in monetarne zadeve Joaquina Almunie in predsednika evroskupine Jean-Clauda Junckerja, ki sta rahlo znižanje rasti napovedala že pred približno tednom dni, po zasedanju finančnih ministrov evroskupine.

Tudi predsednik Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Trichet vidi vse več razlogov, da bo morala ECB znižati napoved 2-odstotne rasti v 15 članicah evroobmočja v letu 2008. V novem poročilu o gibanju svetovnega gospodarstva je Mednarodni denarni sklad napoved za letošnjo gospodarsko rast v državah evroobmočja že znižal. Njegova nova napoved je 1,6 odstotka, to je 0,5 odstotka manj od oktobrske napovedi. IMF je napoved znižal predvsem zaradi razmer v ZDA, čeprav vztraja, da tam (še) ni recesije.

Barroso enako kot Almunia in Juncker poudarja, da Evropa ne doživlja recesije, njeno gospodarstvo je trdno, a kljub temu "ni povsem odporno proti dogajanju v ZDA". Ameriška centralna banka je prejšnji teden znižala temeljno obrestno mero za 0,75 odstotka, na 3,5 odstotka, kar je največ v zadnjih 25 letih. In recesija v tej državi je po mnenju analitikov na obzorju, zato se tudi EU ne more izogniti znižanju gospodarske rasti. Še posebej, ker je Trichet napovedal, da je glavna skrb ECB inflacija, torej temeljne obrestne mere ne bo znižala toliko kot ameriška centralna banka. To pomeni, da bo kapital dražji, to pa bo vplivalo na naložbe in porabo. Evropa mora vztrajati pri sedanji politiki, ni še čas, da bi hiteli z rešilnimi čolni, vsak preuranjen ukrep bi povzročil zgolj nasprotni učinek od želenega, se strinjajo finančni ministri članic EU. To je ponovil tudi Barroso.

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy za jeseni, ko bo predsedoval Svetu EU, že načrtuje neformalno srečanje predsednikov držav in vlad članic EU, na katerem bodo razpravljali o gospodarskih razmerah v Evropi. Sarkozy ima resne razloge za skrb. Letošnja rast v Franciji bo po mnenju nekaterih ekonomistov dosegla le okrog 1,6 odstotka BDP, čeprav je gospodarska in finančna ministrica Christine Lagarde prejšnji teden zavrnila možnosti, da bi vlada zaradi mednarodne finančne krize znižala napoved. Vlada vztraja, da bo letošnja rast od 2 do 2,5 odstotka. Lani je Francija imela manj kot 2-odstotno gospodarsko rast. Sarkozy je v predvolilni kampanji obljubljal povečanje gospodarske rasti na 3 odstotke BDP, ekonomisti so lani napovedali, da bo letošnja francoska rast 2,25-odstotna. Namesto varčevanja se država dodatno zadolžuje, pri čemer ima Francija že 38 milijard evrov zunanjetrgovinskega primanjkljaja. In predsedniku je na novoletni novinarski konferenci že ušlo, da je državna blagajna prazna.

Nemčija je napoved za letošnjo gospodarsko rast znižala za 0,3 odstotne točke, na 1,7 odstotka BDP. Lani je imela 2,5-odstotno gospodarsko rast. Kanclerka Angela Merkel vztraja, da v Nemčiji ni znakov recesije. A tudi italijanska centralna banka je že pred padcem vlade Romana Prodija napoved za gospodarsko rast v Italiji zaradi ameriške krize in rasti cen surovin znižala z 1,7 na odstotek BDP.

Velika Britanija, ki nima evra, je prav tako že znižala napoved za letošnjo gospodarsko rast z 2,5 do 3 na 2 do 2,5 odstotka BDP. Lani je britanska rast dosegla 3,1 odstotka BDP. "Če povem odkrito, letos lahko pričakujemo višjo inflacijo od napovedane in občutno znižanje rasti," je dejal guverner centralne banke Mervyn King.

Razmere v večjih članicah EU vplivajo na manjše; če podjetja v večjih članicah zmanjšujejo proizvodnjo in investicije, imajo njihovi dobavitelji v manjših članicah EU prav tako manj dela. To velja tudi za slovenska podjetja.