Sovražni prevzem?

V zadnjih dveh letih, odkar velja nova zakonodaja o oblikovanju upravnih odborov javnih raziskovalnih zavodov, po kateri ima vlada v upravnih odborih večino, vpliv izvajalcev in uporabnikov pa je zanemarljiv, je dolga roka vlade posegla s svojimi kadrovskimi rešitvami v številne raziskovalne ustanove.

O Inštitutu za narodnostna vprašanja (INV) v preteklosti, razen ko je šlo za izsledke raziskav, ni bilo mnogo slišati. Mirne vode delovanja pa je razburkal prihod nove direktorice dr. Cirile Toplak, ki se je lotila njegove prenove, ki "vodi v afirmacijo inštituta ne le v Sloveniji, ampak tudi v Evropski uniji, saj so tematike etničnosti, migracij, identitete, diskriminacije itd. nadvse aktualne, celo ključnega pomena za nadaljnji uspeh evropskih integracij. INV bi tako lahko postal pomemben medij prispevka Slovenije k evropski družboslovni znanosti, pri čemer bo seveda še naprej znanstvenoraziskovalno 'pokrival' skupni slovenski transnacionalni prostor".

Pod tako opisano vizijo prihodnjega delovanja INV bi se zagotovo lahko podpisal vsak raziskovalec, če se ne bi zataknilo pri uresničevanju zamisli. Večina raziskovalcev je namreč podvomila o dobrih namenih direktorice, kajti prenove se je lotila s spremembami statuta in s kadrovskimi spremembami upravnega odbora, ki sprejema najpomembnejše odločitve v zavodu in imenuje znanstveni svet. To pa je organ, ki bdi nad programiranjem raziskovalnih projektov in ocenjuje strokovno korektnost njihovih izsledkov. Toplakovi je pri "postavljanju" novega upravnega odbora "zmanjkalo" časa za dogovarjanje z raziskovalci, ga je pa našla za usklajevanje z ljudmi iz kabineta predsednika vlade. Zato so raziskovalci v pismu medijem opozorili na "nevzdržne razmere" na inštitutu, kajti dr. Toplakova v komunikaciji s sodelavci "ne ustvarja delovnega ozračja za konstruktivno delo in uporablja metode ter načine dela, ki rušijo prizadevanja za moralno neoporečni dialog in posledično strokovni ugled inštitucije. To potrjuje dejstvo, da direktorica pri odločitvi za spremembo statuta in pravnih aktov inštituta ni omogočila ustrezne strokovne razprave z dialoškim zaključkom".

Toplakova zatrjuje, da je nove akte vsebinsko pripravila sama, "pravno redakcijo in usklajevanje z veljavno zakonodajo pa je naredil pravni zastopnik inštituta" in " upoštevani so bili vsi zakonski roki in pogoji za usklajevanje s sindikatom in zaposlenimi. Upoštevala sem večino predlogov iz mnenja sindikata". Na enega izmed pomembnih pomislekov raziskovalcev, da novi statut izključuje dvojico soustanoviteljev - Slovensko akademijo znanosti in umetnosti in Filozofsko fakulteto - iz sestave znanstvenega sveta inštituta, Toplakova pravi, da je predlog pripravila "na osnovi številnih sugestij, tudi zaposlenih v institutu. Vsi člani znanstvenega sveta izpolnjujejo pogoje za članstvo po veljavnem statutu in odlično poznajo raziskovalne tematike inštituta ... Po veljavnem statutu inštituta soustanovitelja nimata samodejnega zastopstva v upravnem odboru, ne v znanstvenem svetu". Skladno s tem stališčem je dr. Toplakovi uspelo, da je upravni odbor 9. januarja letos potrdil novo sestavo znanstvenega sveta, ki jo je - tako pravijo raziskovalci - na sestanku delavcev utemeljila s tem, da je upravni odbor sestavo "uskladil s kabinetom predsednika vlade".

Še več pomislekov pa vzbuja med raziskovalci sestava upravnega odbora INS, ki nazorno kaže na pred dvema letoma uzakonjen povsem neustrezen način oblikovanja upravnih odborov javnih raziskovalnih zavodov, po katerem ima vlada v upravnih odborih večino, vpliv izvajalcev in uporabnikov pa je zanemarljiv. V upravnem odboru ISN sta poleg predstavnika zaposlenih dr. Borisa Jesiha (edini z doktoratom) vidna člana SDS in njenega odbora za zunanje zadeve in zamejstvo Andrej Meglič in Pavel Ferluga, ki ju je predlagalo ministrstvo za šolstvo, znanost in tehnologijo; Andreja Vrčona, sekretarja Centra za evropsko prihodnost na Jablah, je predlagalo zunanje ministrstvo, petega člana pa so predlagali člani upravnega odbora, skladno z odlokom, sami, in to državnega sekretarja za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorka Pelikana, ki je na kadrovski listi NSi. Ta odbor je 9. januarja imenoval tudi novi znanstveni svet, v njem pa je šest zunanjih članov in le trije predstavniki raziskovalcev z inštituta. Dr. Boris Jesih, ki že trideset let dela na inštitutu, pravi, da gre za pravcati "sovražni prevzem" inštituta, dogajanje pa je podobno tistemu na Pedagoškem institutu. Od tam so raziskovalci poslali kolegom na inštitutu za narodnostna vprašanja solidarnostno izjavo in v njej zapisali, "gre pri zunanjem prevzemu ključnega organa raziskovalcev za načrtno ukinjanje strokovne pluralnosti in uveljavljanje ideoloških, ne znanstvenih, smernic. Prepričani smo, da to ravnanje kaže na že zdavnaj presežene vzorce nadzora nad svobodo mišljenja, katerih neustreznost smo nazadnje izkusili v času enopartijskega režima".

Kakorkoli že, 24. januarja 2008 je začel delovati novi znanstveni svet, ki ga vodi dr. Janko Prunk in ima dveletni mandat. Čeprav je ta organ avtonomen in najvišji strokovni organ inštituta, bo šele čas pokazal, kateri projekti in s kakšno intonacijo bodo odslej predmet raziskovanja inštituta. Mimogrede, dr. Prunk in dr. Toplakova sta sodelovala tudi pri snovanju razstave o slovenskem parlamentarizmu, ki jo strokovna javnost ocenjuje kot deplasirano.