Staš Zgonik

 |  Mladina 11  |  Družba

Vrednote za planet

Vse kaže, da so tudi najbolj ostri kritiki podcenili resnični vpliv in hitrost podnebnih sprememb

Lučka Kajfež Bogataj, redna profesorica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, predstojnica Katedre za agrometeorologijo in članica z Nobelovo naggrado nagrajenega Medvladnema foruma za spremembe podnebja: '<I>Tiste napovedi, ki smo jih predstavili kot najbolj črne, meritve na terenu potrjujejo</I>.'

Lučka Kajfež Bogataj, redna profesorica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, predstojnica Katedre za agrometeorologijo in članica z Nobelovo naggrado nagrajenega Medvladnema foruma za spremembe podnebja: 'Tiste napovedi, ki smo jih predstavili kot najbolj črne, meritve na terenu potrjujejo.'
© Borut Peterlin

"Brez ustreznih ukrepov se bo povprečna svetovna temperatura dvignila za 1,7 do 2,4 stopinje, kar bo povzročilo vročinske valove, suše, viharje in poplave, to pa bi hudo poškodovalo infrastrukturo in poljščine." Pri tem je treba poudariti, da je povprečni dvig temperature na kopnem mnogo višji - samo poglejmo zadnji dve zimi - a celotno povprečje znižujejo oceani. Ocene prihajajo iz Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), katere članica naj bi v kratkem postala tudi Slovenija, ki je minuli teden objavila svojo napoved razvoja okolja do leta 2030. Osrednji del je namenjen boju proti podnebnim spremembam. Vendar okno za ukrepanje ni zaprto, opozarjajo pri OECD. Kot so izračunali na podlagi hipotetičnega modela, bi bilo treba žrtvovati le eno odstotno točko globalne gospodarske rasti, predvidene do leta 2030, pa bi z ustreznimi politikami dosegli zadovoljive konkretne učinke. Če je predvidena gospodarska rast za to obdobje skoraj 99-odstotna, je to zanemarljiv delež. Skladno s tem modelom naj bi emisije CO2 namesto za 37 odstotkov narasle le za 13 odstotkov, izpusti dušikovih oksidov in žvepla pa bi se, namesto da bi ostali skoraj nespremenjeni, zmanjšali za tretjino. Za bolj ambiciozne cilje, na primer znižanje izpustov za 39 odstotkov do leta 2050 v primerjavi z letom 2000, pa bi morali teoretično žrtvovati povprečno desetinko gospodarske rasti na leto. A to je teorija.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje: