Umor Mahn Sha

Povsem navadna primestna hiša v kraju Mae Sot ob burmansko-tajski meji. Pred njo se ustavi povsem navaden pick-up in iz njega izstopita dva povsem navadna mladeniča. "Kako ste kaj, stric?" reče v pozdrav prvi, nato pa izvleče revolver in pritisne na sprožilec. Takoj zatem ustreli še drugi. Krogle zadenejo cilj. Starejši možak se zgrudi in obleži v mlaki krvi. Mladeniča se v naglici odpeljeta. Naloga je opravljena.

Prejšnji mesec je pod streli neznanih napadalcev padel Mahn Sha, generalni sekretar Narodne zveze Karenov (KNU), organizacije, ki se v najdalj trajajoči vojni za neodvisnost kakega naroda na planetu ob pomoči oboroženega krila, Osvobodilne narodne vojske Karenov (KNLA), že od leta 1949 bori proti burmanski vojaški hunti.

Pred meseci, ko so v Burmi potekali množični protesti proti generalom na oblasti, sem ga obiskal v njegovi hiši v mestu Mae Sot in ga poprosil za blagoslov in organizacijo srečanja z uporniško vojsko KNLA, ki deluje na drugem bregu mejne reke Moei, v Burmi. Presenetila me je skromnost in preprostost njegovega bivališča, ki ga niso varovali varnostniki. Obdajala ga je v oči bijoča karizma, brez dvoma vredna velikega voditelja.

Domneva se, da je šlo za bratomor. Ubili naj bi ga bili pripadniki Demokratične budistične vojske Karenov (DKBA), odpadniškega krila karenskih upornikov, ki so se pred leti pogodili z burmanskimi generali. Organizacija DKBA naj bi nasprotovala neenakopravnosti med tradicionalnimi budističnimi pripadniki naroda Karenov in krščanskimi spreobrnjenci v osvobodilnem gibanju, a v bistvu gre le za privržence enega izmed gospodarjev vojne, ki je začutil priložnost za vzpon na račun svobode svojega naroda, pravijo begunci in disidenti, Kareni in Burmanci, ki so se pred nasiljem vojaške oblasti v domovini zatekli v sosednjo Tajsko. Mahn Sha, po verskem prepričanju sicer budist, je svaril pred politiko vojaške hunte, ki se ravna po načelu "deli in vladaj" in uporniškim vojskam v zameno za premirje podeljuje donosne koncesije za izkoriščanje naravnih bogastev. A razkola v karenskem narodnem gibanju ni mogel preprečiti.

Od leta 2003 je premirje podpisalo okrog 60 uporniških vojsk sedemnajstih etničnih manjšin, ki naseljujejo območja ob celotni burmanski meji, in pritisk na ljudstvo Karenov se je stopnjeval. "Leta 2006 se je začela ofenziva vojaškega režima na naše bazno območje, požganih je bilo na stotine vasi in 300 tisočim notranje razseljenim osebam se je pridružilo še 20 tisoč novih," je povedal Mahn Sha.

Vojaška hunta uporablja t. i. strategijo štirih rezov, onemogočanja preskrbe s hrano, dostopa do sredstev in obveščevalnih podatkov ter eliminacije možnih rekrutov, ki bi lahko okrepili uporne etnične vojske, to pa na območjih etničnih manjšin pod škornjem vojaške hunte povzroča nesluteno trpljenje civilnega prebivalstva.

Mahn Sha je bil vzorčni voditelj za novo generacijo. Zagovarjal je federativno ustavno ureditev za rešitev vprašanja burmanskih etničnih manjšin in bil vezni člen z zatiranim demokratičnim gibanjem. (Spomnimo se: izide volitev leta 1990, ko je z veliko večino zmagala demokratična opozicija, je vojaški režim uporabil zgolj za sestavljanje prikladnega seznama bodočih političnih zapornikov.) "Minilo je šestdeset let od razglasitve burmanske neodvisnosti, a ta še vedno ni prinesla svobode burmanskemu ljudstvu in etničnim manjšinam. Oblastniki vojaškega režima zlorabljajo svojo moč, kot se jim zahoče. Posledica tega je, da je Burma ena najrevnejših in najmanj varnih držav na svetu. Želimo si vzpostavitve resnično neodvisne in enotne državne skupnosti. Prizadevamo si za demokracijo in federacijo, ureditev, ki je najprimernejša za sobivanje in sodelovanje sleherne izmed etničnih skupin v državi. S sedanjo oblastjo, za katero sta značilna diktatura in etnični šovinizem, ne bomo nikoli dosegli sožitja in napredka," je bil prepričan Mahn Sha.

Po obveščevalnih podatkih so umor karenskega vodje ob pomoči izdajalskih pomagačev iz organizacije DKBA naročili burmanski generali. Na seznamu za eliminacijo naj bi bilo še kak ducat burmanskih disidentov, ki v mestu Mae Sot vodijo različne organizacije za pomoč Burmancem v domovini, na primer političnim zapornikom, in na Tajskem, denimo grobo izkoriščanim sezonskim delavcem. Mahn Sha je veljal za nepodkupljivega politika s povezovalnim občutkom, ne le za Karene, ki so ideološko, versko in etnično razcepljeni na levičarje in antikomuniste, budiste in kristjane ter govorce dveh različnih jezikov, imenovanih pwo in skaw, pač pa tudi upornih etničnih skupin z različnih koncev Burme s pripadniki demokratične opozicije. Povezoval jih je v skupnem nastopu proti zlorabam vojaške hunte. Navsezadnje je bil Mahn Sha tudi nasprotnik gradnje jezov na reki Salvin in izsekavanja karenskih gozdov.

Mahn Sha je bil umorjen manj kot teden dni po napovedi generalov, da bodo izpeljali vseljudski referendum o novi ustavi, ki je v celoti nastala kot umotvor izpod peres njihovih pomočnikov. To je del enostranskega načrta, imenovanega "sedemstopenjska pot v demokracijo", ki je po mnenju opozicije le premeten načrt za zacementiranje oblasti sedanje vojaške klike in priprava na ponarejanje izidov volitev, napovedanih za leto 2010. Poveljnik vojske bo po novi ustavi imenoval četrtino parlamenta. V izrednih razmerah, ki jih lahko razglasi, kadar se mu zahoče, bo poveljujoči general postal absolutni vladar, saj mu bodo podrejene vse tri veje oblasti. Po pričakovanjih bo glasovanje na referendumu potekalo po preverjeni metodi obvezne udeležbe in oddaje glasov pod budnim očesom in pred puškinimi cevmi pripadnikov oboroženih sil vojaške hunte ali vojakov etničnih vojsk, zvestih podkupljenim poveljnikom, pri čemer bo zbiranje volilnih lističev bržkone potekalo ne na "netransparenten" način ene, pač pa po načelu dveh škatel. V beli škatli se bodo kopičili glasovi "za", v črni, namenjeni glasovom "proti", pa se ob "častni straži" bržkone ne bo nabralo kaj prida sadov ljudske volje.

Referendum bi lahko povzročil novo nasilje in prelivanje krvi, je v zadnjem intervjuju pred smrtjo poudaril Mahn Sha. Nova ustava bo zahtevala razorožitev etničnih vojsk, če bi se želele preizkusiti na volitvah leta 2010. Zato je pričakovati, da bodo nekateri uporniki prekinili premirje in zavrnili sodelovanje v izvedbi oblastnega scenarija vojaške hunte.

Tudi če referendum ne bi uspel, generalom ni treba hiteti z institucionalizacijo svoje oblasti. Burma je poligon merjenja moči med Kitajsko in Indijo, oba velikana si prizadevata za naklonjenost burmanske vojaške hunte. Sprenevedanje ob teptanju osnovnih človekovih pravic v Burmi je prav tako značilnost držav, združenih v skupnosti ASEAN, ki imajo v Burmi močne poslovne interese. Z burmanskimi generali pa se dobro razumejo tudi v Rusiji, od koder v zameno za rudniške koncesije prihajajo pošiljke orožja in celo načrti za burmanski jedrski program.

Minule dni je Rangun in novo prestolnico Naypyidaw znova obiskal posebni odposlanec generalnega sekretarja OZN, nigerijski diplomat Ibrahim Gambari. Po ponižanju ob zadnjem obisku, ko je vodja Državne komisije za mir in napredek (SPDC), najvišjega organa burmanske vojaške hunte, general Than Swe zavrnil srečanje z njim, je tudi tokrat doživel podoben polom. Ne le da se mu spet ni posrečilo sestati s supremom vojaškega režima, na gluha ušesa so naletele tudi njegove prošnje, da bi bilo v procesu demokratizacije SPDC dovoljeno sodelovati voditeljici Narodne lige za demokracijo Aung San Su Či, Nobelovi nagrajenki za mir, ki je dvanajst izmed zadnjih osemnajstih let preživela v hišnem priporu. Po novi, pa tudi po veljavni ustavi iz leta 1974 so državljanske pravice oseb, ki so bile kadar koli poročene s tujcem, omejene, so Gambarija poučili generali. Su Čijeva je vdova britanskega akademika Michaela Arisa. Nova ustava bo izločila tudi kandidature številnih disidentov (največ jih je pobegnilo po krvavem obračunu vojske s študenti leta 1988, ko je vojska ubila vsaj tri tisoč demonstrantov), saj bo za politično delovanje zahtevala neprekinjenih dvajset let bivanja v Burmi. Na priporočilo odposlanca OZN, da bi pri sestavljanju nove ustave sodelovala tudi opozicija, pa so predstavniki vojaškega režima, kdo bi jim mogel oporekati, navedli primere oblikovanja ustav v Afganistanu, Iraku in podobnih marionetnih držav, ki jih je ob pomoči tamkajšnjih vladajočih elit v celoti izsilil "Zahod". Resnici na ljubo, burmanska vojaška hunta je Gambarija upravičeno poprosila, naj se pri dajanju predlogov vzdrži uporabe dvojnih meril. Burma je ponosna na svoje dosežke v psihološki vojni. Katera država pa še premore ustanovo po imenu Direktorat za odnose z javnostmi in psihološko bojevanje?

S Kareni sem se v enem izmed povsem navadnih pick-upov znašel na obmejni cesti, napetih živcev ob prečkanju številnih kontrolnih točk tajske policije. Moji vodniki so imeli status beguncev, zato je bilo njihovo gibanje omejeno. Uspelo nam je priti do mesta, kjer je mogoče neopazno prečkati mejno reko Moei. Zamolkli zvoki improviziranega gonga. Pot je bila prosta. Na drugem bregu so nas pričakovali. Vkrcali smo se na ozek in dolg čoln z zašiljenim kljunom in propelerjem, prirejenim za vožnjo po plitvi reki. Na drugi strani so nas pričakali borci organizacije KNLA. Spremljal sem jih pri patruljiranju po džungli do bližnje vasi in karenskega taborišča za notranje razseljene osebe Ler Per Her, ki so ga varovali. V preteklosti je vojska DKBA napadala in obstreljevala največje taborišče na tajski strani Mae La, kjer živi 40 tisoč beguncev, njeni pripadniki pa so nekajkrat celo vdrli v taborišče in pobijali begunce.

Na eni izmed majic, ki so jih nosili vojaki, sem prebral: "Dobro življenje pride od Boga." A pogled se mi je ustavil na drugih artiklih "Made in USA": metalcu granat M-79, avtomatski puški M-16, bazuki tipa ... John Rambo bi bil ponosen. Za ameriško zabavno industrijo je v najnovejšem filmu, nadaljevanju svojih prigod, uporabil prav temo reševanja krščanskih misijonarjev iz ujetništva burmanske vojske na območju, kjer živijo Kareni. Slogan Rambovega nadaljevanja "Živeti za prazen nič, umreti za svetel cilj" prav gotovo pristoji vojakom KNLA. Mogoče na levi breg mejne reke Moei kmalu pride nova pošiljka majic iz ZDA.