Evropa, tukaj sem!

Ta torek je bil znova slab dan za finančne trge, največji evropski banki sta v samo dveh urah objavili nove napovedi o izgubi. Švicarska UBS je sporočila, da je v prvih treh mesecih letos imela za 7,6 milijarde evrov izgube. Zaradi ameriške finančne krize je morala dodatno odpisati za 12 milijard evrov slabih naložb. Zgolj za ponazoritev - to pomeni poldrugi proračun Republike Slovenije. Tega odpisa UBS ni mogla pokriti z dobičkom pri drugih poslih. Zaradi tega spet potrebuje svež kapital. Državna sklada iz Singapurja in z Bližnjega vzhoda sta ji pred nedavnim že zagotovila dobrih 8 milijard evrov svežega kapitala, zdaj potrebuje že novo injekcijo v višini 10 milijard evrov. UBS je za zdaj največja evropska žrtev ameriške finančne krize. Predsednik uprave Marcel Ospel je zaradi tega napovedal, da na skupščini, ki bo 23. aprila, ne bo kandidiral za še en mandat.

Največja nemška banka Deutsche Bank mora za prvo letošnje četrtletne odpisati 2,5 milijarde evrov, ker so se "zadnje tedne razmere občutno poslabšale", vse pa tudi kaže, da bo v poslovnem poročilu za prvo letošnje četrtletje morala objaviti tekočo izgubo. Na letni ravni bo po vsej verjetnosti še zmeraj lahko prikazala dobiček, čeprav bo občutno nižji od načrtovanega. Za letošnje leto je Deutsche Bank načrtovala dobiček v višini 8,4 milijarde evrov bruto, vendar ta napoved ne drži več. Lani je že morala odpisati za 2,3 milijarde evrov slabih naložb v ameriška hipotekarna posojila brez kritja. Koliko novih odpisov in koliko finančnih injekcij bodo banke še potrebovale, da bodo sanirale izgube zaradi slabih naložb v ameriške hipotekarne kredite, za zdaj ni mogoče reči. Znesek odpisa še zmeraj raste, investicijska banka Goldman Sachs za celotno panogo napoveduje odpise več kot 1,1 bilijona dolarjev. Do zdaj so banke na globalni ravni že odpisale več kot 200 milijard dolarjev slabih naložb. UBS je do zdaj morala odpisati 37,1 milijarde dolarjev, od tega 18,1 milijona dolarjev v tretjem in četrtem četrtletju leta 2007.

Ni še mogoče dokončno ovrednotiti, koliko so gnili ameriški krediti, ki jih imajo banke v svojih poslovnih knjigah, sploh vredni. Med drugim je to odvisno tudi od cen nepremičnin v ZDA - posojila so namreč zavarovana s hipotekami na nepremičnine. Z vsakim padcem cen nepremičnin se zato zniža tudi vrednost posojil.

Predstavniki vlad in centralnih bank najpomembnejših industrijskih držav na svetu intenzivno iščejo rešitve, da bi omilili posledice ameriške finančne krize in vrnili zaupanje v finančni sistem. Da bi rešili banke pred zlomom in ne bi bilo treba centralnim bankam posredovati na trgu z vedno novimi zneski na novo natisnjenega denarja, celo razmišljajo, da bi začasno odpravili zahteve po kapitalski ustreznosti bank, pa tudi o dokapitalizaciji bank z davkoplačevalskim denarjem.

Zmagovalci finančne krize so Kitajci, Indijci in Rusi

Ima pa finančna kriza tudi zmagovalce; to so po mnenju analitikov družbe Boston Consulting Group banke na Kitajskem, v Indiji in Rusiji, ki so bile do zdaj omejene na regionalni trg in niso kupovale spornih ameriških hipotekarnih posojil. Vrednost njihovih delnic se je lani občutno zvišala. "Novi igralci iz Kitajske ali Indije bodo imeli na svetovnem trgu veliko pomembnejšo vlogo, kot so jo imeli do zdaj," je za časopis Welt povedal Walter Sinn, partner v družbi Boston Consulting Group in soavtor raziskave. Večje spremembe vendarle ne bodo nastale čez noč, ampak v petih do desetih letih, do takrat imajo banke v hitro rastočih državah še dovolj rezerv za rast na domačih trgih.

Ne glede na to se bo gospodarstvo zaradi ameriške finančne krize na globalni ravni močno spremenilo. Časov razcveta finančnega kapitalizma, investicijskih bank, hedge skladov in drugih podobnih finančnih institucij, ki so trgovale s tujim denarjem, hipotekami in si izmišljale vedno nove finančne proizvode, ki so jih po vedno višjih cenah prodajale naprej, je nesporno konec, ugotavlja vse več analitikov. Minili so tudi časi, ko sta bila v podjetju pomembna le čim večji dobiček in vrednost delnic na borzi, ne pa vlaganje v razvoj in dolgoročno načrtovanje, vlaganje v zaposlene. Po mnenju analitikov se spet vračajo časi, ko je s proizvodnjo treba najprej ustvariti, da je mogoče kaj deliti, vračajo se časi, ko so bile banke servis za gospodarstvo in podjetjem niso ukazovale, kako naj poslujejo, da bodo dobički in borzni tečaji čim višji, da bo čim več denarja za plače, nagrade in dividende vodilnih menedžerjev bank in finančnih ustanov.

Finančno krizo čutijo tudi razkošne restavracije

Časopis Wall Street Journal, ki je ves čas podpiral ameriški finančni kapitalizem, ugotavlja, da se konec razcveta tega kapitalizma že pozna tudi v New Yorku, kjer ima sedež veliko finančnih ustanov, ki so v tem času obogatele. V razkošnih restavracijah se je zmanjšala ponudba, v East Hamptonu, prestižnem letovišču za newyorške bankirje, je letos v primerjavi z lanskim letom naprodaj 40 odstotkov več hiš, nekaj so jih morali prodati celo na dražbi. Zmanjšalo se je povpraševanje po luksuznih avtomobilih, Ferrari in BMW imata za 22 oziroma 27 odstotkov manj naročil kot lani, Jaguar celo za 50 odstotkov.

Zadnja večja kriza pred sedanjo je bila leta 2000, ko je počil balon internetnih podjetij. Konec 90. let prejšnjega stoletja so borzne tečaje dvigovala spletna podjetja Amazon, AOL in druga, sektor je dobil ime "nova ekonomija". Vrhunec je ta doba dosegla, ko je spletna družba AOL za 200 milijard dolarjev januarja 2000 kupila medijsko podjetje Time Warner. Že marca istega leta je balon počil in borzni indeks teh podjetij Nasdaq je oktobra 2002 padel za 82 odstotkov. Morda pa je tokratna kriza le priložnost, da se politiki in centralne banke končno naučijo lekcij iz prejšnjih kriz, pravi ugledni ameriški ekonomist Paul Krugman.