Igor Mekina

5. 12. 2011  |  Svet

Meddržavno sodišče v Haagu podprlo Makedonijo

Makedonija je s tožbo proti Grčiji dosegla lep uspeh - Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ) je namreč razsodilo, da je Grčiji zaradi grške blokade Makedonije pri vstopu v NATO leta 2008 kršila mednarodno pravo.

Meddržavno sodišče (ICJ) je razsodilo, da je Grčija kršila mednarodno pravo, ko je zgolj zaradi spora glede imena leta 2008 preprečila vstop v zvezo NATO sicer že povabljene Makedonije, ki se v mednarodnih organizacijah predstavlja kot »Nekdanja Jugoslovanska Republika Makedonija« oziroma s kratico FYROM (ter BJRM). Po mnenju ICJ je Grčija kršila začasni sporazum iz leta 1995, v katerem se je Grčija zavezala, da ne bo blokirala članstva Makedonije v mednarodnih organizacijah, če bo Makedonija uporabljala ime »Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija«. Makedonija je bila leta 1993 sprejeta v Združene narode pod svojim začasnim imenom (FYROM), vendar jo je več kot 120 držav, med njimi tudi Slovenija, priznalo pod njenim ustavnim imenom Republika Makedonija.

Makedonija je tožbo proti Grčiji na ICJ vložila 17. novembra 2008, na podlagi začasnega sporazuma med državama, sprejetega 13. septembra 1995. Odločitev sodišča pomeni, da je Grčija kršila sporazum, vendar hkrati ne pomeni, da je spor o imenu države že avtomatsko rešen. Grško zunanje ministrstvo je zato v prvem odzivu na razsodbo ICJ sporočilo, da se razsodba ICJ ne nanaša neposredno na dolgoletni spor med državama glede imena in da Atene ostajajo zavezane temu, da se spor reši v pogajanjih pod pokroviteljstvom ZN, medtem ko je makedonski zunanji minister Nikola Poposki izrazil zadovoljstvo nad razsodbo ICJ in ocenil, da gre za "izredno pomembno razsodbo", ki bo preprečila, da bi se zgodila "nova Bukarešta". Makedonski predsednik Gorge Ivanov je ob sodbi izrazil zadovoljstvo in zatrdil, da je Meddržavno sodišče potrdilo, da republika Makedonija ni prekršila začasnega sporazuma med Grčijo in Makedonijo in je s tem zavrnil ugovore Grčije ter ocenil, da je sodba jasna in pomeni potrditev mednarodnega ugleda Republike Makedonije.

Meddržavno sodišče v Haagu je svojo odločitev sprejelo s petnajstimi glasovi za in enim glasom (grškega sodnika) proti. Zmaga Makedonije je sicer bolj simbolična, kajti sodišče Grčijo ni finančno kaznovalo, prav tako pa ni Grčiji zapovedalo, da se mora vzdržati blokadi v prihodnje. Vendar bo odločitev v političnem smislu Grčiji otežila njeno blokado Makedonije, če se bo ta znova želela pridružiti zvezi NATO. Grčija je zaradi odločitve sodišča prav tako skorajda povsem izgubila možnost blokade Makedonije ob pridruževanju EU. Sodišče je v sodbi, ki jo je prebral predsednik sodišča Hisashi Owada obenem zatrdilo, da že zgolj ugotovitev, da je Grčija »kršila svoje obveznosti…v skladu z začasnim sporazumom, pomeni zadovoljivo zadoščenje« za Makedonijo.

Vendar pa sodba sama po sebi verjetno ne pomeni konca sporov med Makedonijo in Grčijo. Makedonija je v zadnjem času prav s preimenovanjem svojega letališča v letališče Aleksandra Makedonskega ter s postavljanjem spomenikov, ki javno, ne pa sicer formalno, predstavljajo tega grškega voditelja starodavne Makedonije, znova prilila nekaj novega olja na ogenj grških obtožb o makedonskem »prisvajanju njene zgodovine«. To je razvidno tudi iz grškega članka v časniku Kathimerini, ki povzema sodbo ICJ in hkrati opozarja, da je iz grške perspektive »Makedonija grški termin, Makedonija pa je bila priznana kot grška država v času Aleksandra Velikega v četrtem stoletju pred našim štetjem«. Po tem času naj bi Makedonija »doživela popolno etnično in kulturno preobrazbo«, tako da je več ni mogoče imenovati »Makedonija«, še posebej pa ne zato, ker se tudi severna grška pokrajina imenuje enako – Makedonija. »FYROM sedaj naseljujejo Slovani, ki govorijo jezik, podoben bolgarskemu, Bolgarija pa je bila v prvi polovici dvajsetega stoletja hud vojni sovražnik Grčije. Grčijo skrbi, da bi uporaba imena Makedonija na koncu pripeljala do tega, da bo ta država, morda ob podpori Bolgarije in morda celo ob pomoči Turčije zahtevala dele moderne Grčije. Ob tem je bila FYROM v dobrih odnosih z zvezo NATO in ZDA že od vsega začetka, medtem ko je bil grški najbližji partner v času jugoslovanskih vojn sovražnik NATA Srbija, s katero Grčijo vežejo verske vezi,« opozarja Kathimerini, ki pa ob tem pozablja dodati, da je tudi Grčija sama članica zveze NATO.

Sicer pa se je v skladu z začasnim sporazumom iz leta 1995 Grčija zavezala, da se bo odrekla ekonomskim sankcijam zoper Makedonijo v zameno za to, da se Makedonija odreče uporabi stare makedonske zastave kot svoje lastne (kar je bila sicer njena praksa takoj po osamosvojitvi) ter spremeni tiste dele ustave, ki so jih v Grčiji videli kot podlago za potencialne teritorijalne zahteve po grškem ozemlju. Kakšni bodo naslednji koraki Grčije in Makedonije v tem trenutku še vedno ni znano. Grčiji bi, v primeru če bi vztrajala pri svoji politiki blokade, kot ena od zadnjih možnosti gotovo ostala odpoved začasnega sporazuma, zaradi nespoštovanja katerega je bila obsojena, čeprav bi imela Grčija verjetno težave pri ponovnem dokazovanju, kaj naj bi bil utemeljen razlog za izvrševanje tega sporazuma s strani Makedonije.

V makedonskih časnikih je zaradi sodbe že mogoče razbrati neprikrito veselje. Utrinski Vestnik tako na primer poroča, da je »sodišče eno za drugom zavrnilo trditve grške strani, da je naša država kršila določila začasnega sporazuma ter da je bila odločitev Aten o blokadi sprejema naše države v zavezništvo samo njen protiukrep. Makedonija je sicer ostala neuslišana v prošnji, da sodišče odloči, da Grčija tudi v prihodnje ne sme vlagati veta na našo prošnjo za vstop v NATO in EU. Vendar je najpomembneje to, da se je vsa grška retorika o sovražnem odnosu Makedonije in negativni propagandi, ki naj bi predstavljala enotno sovražno ravnanje, zožila le na znamenje iz Vergine na zastavi Armade Republike Makedonije, ki so jo kasneje umaknjena. Kljub veliki makedonski delegaciji je bilo na grški strani v sodišču le nekaj zastopnikov države na nizki ravni, ker so se očitno že zavedali, kakšna bo sodba in se niso želeli izpostavljati. Postopek je spremljal tudi samo en grški novinar, v nasprotju z več deset makedonskimi,« piše makedonski Utrinski Vestnik.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.