1. 6. 2012  |  Družba

Pred 24 leti se je pričela afera JBTZ

Proces proti četverici, ki je trajal do 27. julija 1988, je predstavljal vrhunec napetosti med slovensko civilno družbo in takratno Jugoslovansko ljudsko armado

David Tasič, Janez Janša in Franci Zavrl 24 let kasneje.

David Tasič, Janez Janša in Franci Zavrl 24 let kasneje.
© Arhiv JBTZ

Tako kot vsako leto doslej, so se tudi včeraj, ko je minilo natanko 24 let od aretacije Janeza Janše in Ivana Borštnerja, s čimer se je pričela t.i. afera JBTZ, v Ljubljani srečali akterji tedanjega časa - Janez Janša, David Tasič in Franci Zavrl, medtem ko se je Ivan Borštner opravičil. Afera JBTZ predstavlja enega ključnih mejnikov v novejši slovenski politični zgodovini in je pomembno vplivala na slovensko politično pomlad ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja.

Afera JBTZ se je pričela natanko 31. maja 1988, ko sta slovenska služba državne varnosti in vojaška varnostna služba zaradi suma izdaje vojaške skrivnosti sinhronizirano aretirali Janeza Janšo, tedanjega komentatorja Mladine, in Ivana Borštnerja, tedanjega zastavnika JLA. Janeza Janšo so dan kasneje izročili vojaškemu tožilcu in ga zaprli v vojaški pripor na Metelkovi cesti v Ljubljani, kjer je že bil priprt Ivan Borštner. Štiri dni kasneje je bil aretiran in pridržan tudi takratni notranjepolitični urednik Mladine David Tasič, medtem ko oblastem ni uspelo aretirati četrtega obtoženega, tedanjega odgovornega urednika Mladine, Francija Zavrla. 18. julija 1988 se je zaradi domnevne izdaje vojaške skrivnosti pričel proces proti četverici. Sojenje trem civilistom in pripadniku JLA je potekalo za zaprtimi vrati vojaškega sodišča v Ljubljani, proces je potekal v srbskem jeziku, Janez Janša in David Tasič kot civilista pa nista imela možnosti zastopanja civilnega odvetnika. Franci Zavrl se je edini branil s prostosti.

Proces proti četverici, ki je trajal do 27. julija 1988, je predstavljal vrhunec napetosti med slovensko civilno družbo in takratno Jugoslovansko ljudsko armado, pa tudi politični in vojaški vrh tedanje SFRJ (Socialistične federativne republike Jugoslavije) ni pričakoval, da bo proces sprožil tako silovit odziv slovenske javnosti. V znak protesta je bil namreč že 31. maja ob aretaciji Janeza Janše (ko še ni bilo znano, da je bil aretiran tudi Ivan Borštner) ustanovljen Odbor za varstvo pravic Janeza Janše, ki se je po aretacijah ostalih obtoženih 3. junija preimenoval v Odbor za varstvo človekovih pravic. Odbor je pod vodstvom Igorja Bavčarja organiziral protestno zborovanje na Kongresnem trgu v Ljubljani, ki se ga je udeležilo prek 30.000 ljudi, ter množične proteste pred vojaškim sodiščem v Ljubljani in je bil tako najmočnejša organizacija civilne družbe v obdobju slovenske pomladi. V času procesa proti četverici so se državljani množično zbirali pred vojaškim sodiščem, protestirali proti kršenju osnovnih človekovih pravic ter zahtevali politične reforme in demokratične spremembe. Zaradi tega je bil proces eden najpomembnejših vzvodov demokratizacije in nastanka slovenske države.

Na dan izreka sodbe, to je 27. julija 1988, je pred vojaškim sodiščem v Ljubljani protestiralo okoli 15.000 ljudi. Sojenje se je zaključilo z izrekom štiriletne zaporne kazni strogega zapora Ivanu Borštnerju, Franci Zavrl in Janez Janša sta bila kaznovana s poldrugim letom zapora, David Tasič pa s petimi meseci zapora. Sredi oktobra 1988 je Vrhovno vojaško sodišče v Beogradu potrdilo sodbo ljubljanskega vojaškega sodišča, Davidu Tasiču pa kazen zvišalo na deset mesecev zapora. Leta 1995 je Slovensko vrhovno sodišče proces razveljavilo, četverica pa je bila rehabilitirana.

Četverica je kasneje izbrala različne poklicne poti. Janez Janša je danes predsednik vlade Republike Slovenije in predsednik SDS, Ivan Borštner se je upokojil, David Tasič je ustanovitelj založbe Karantanija, Franci Zavrl pa je partner v agenciji Pristop. Četverica se v spomin na dogodke iz leta 1988 sreča 31. maja vsako leto.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.