Klemen Košak

25. 9. 2015  |  Mladina 39  |  Politika

Od problema do problema

Neplačanih pripravništev ne bo več, a jih plačana ne bodo popolnoma nadomestila

Protestni shod zaradi neurejenega pripravništva

Protestni shod zaradi neurejenega pripravništva
© Borut Krajnc

Organizacije, ki zastopajo mlade delavce, že leta protestirajo proti neplačanim pripravništvom in pozivajo k zagotovitvi zadostnega števila plačanih pripravništev. Prvi del zahtev je vlada izpolnila, saj letos ni več opaziti razpisov za neplačana pripravništva v javnem sektorju. »Na drugi del pa je pozabila,« trdi Tea Jarc iz sindikata Mladi plus.

Skupaj z Mladinskim svetom Slovenije in Študentsko organizacijo Slovenije so prejšnji teden poslancem predlagali, naj od vlade zahtevajo, da iz proračuna zagotovi kakovostna pripravništva, odpravi omejitev zaposlovanja v javnem sektorju in se resno loti težav mladih delavcev. Namesto tega so poslanci potrdili vladni »akcijski načrt v zvez z organizacijo in izvedbo opravljanja pripravništev«.

Tea Jarc ta načrt opiše kot pomanjkljiv. Koalicija se je odločila, da neplačanih pripravništev ne bo več, vse drugo na tem področju pa naj uredi vsako ministrstvo po svoje. Njihovi načrti so zelo različni, skupna jim je le težnja, da bi bilo pripravništev manj kot doslej.

Za številne poklice bi bilo pripravništvo še vedno pogoj za opravljanje strokovnega izpita, ki je pogoj za opravljanje poklica. Težava je v tem, da pripravništev ni dovolj za vse mlade, ki si jih želijo opravljati. Pripravništva v socialnem delu so pred dvema letoma veljala za zgled, saj so pripravniki iz evropskih sredstev dobivali 1500 evrov bruto plače na mesec. Odkar je denarja leta 2013 zmanjkalo, se je v socialnem delu nabralo 500 čakajočih na pripravništvo, navaja Tea Jarc. Zato ne more biti zadovoljna z obljubami vlade, da bo iz evropskih sredstev kmalu financirala sto pripravništev na tem področju.

A tudi če bi vsem omogočili pripravništvo in opravljanje strokovnega izpita, mladi delavci težav ne bi bili rešeni. Izobraženi za številne poklice se zaposlujejo praviloma v javnem sektorju, v tem pa je novih zaposlitev zelo malo. Razlog za to ni, da kadra ne potrebujejo. V šolah in vrtcih po ocenah ministrstva za izobraževanje na primer potrebujejo 746 novih delavcev, vlada pa obljublja razpis za 300 pripravništev. »Vlada pravi, da bo delala v okviru sredstev, ki so na voljo. Teh pa ni, ker mladi očitno nismo prioriteta,« se čudi Tea Jarc. Skrbi jo tudi, da se bodo pripravništva, kjer bodo, uporabljala kot oblika varčevanja. Na ministrstvu za finance na primer nameravajo sprejeti 43 pripravnikov. »Bojimo se, da bodo pripravniki predvsem cenejša alternativa redno zaposlenim delavcem.«

Neplačanega pripravništva v javnem sektorju torej ne bo več. Ostale bodo težave, ki so v današnji družbi bolj »normalne«: podhranjeni javni sektor in ljudje brez služb.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.