Projekt Imuno

16. 3. 2018  |  Družba  |  Cepljenje

10. Stranski učinki - drugič

Selektivno navajanje dejstev in strašenje

Trditve v knjigi Mateje Černič. "Poškodbe možganov in živčevja: Akutni disemenirani encefalitis (ADEM) je akutna demielinizacijska bolezen centralnega živčnega sistema … Približno ¾ primerov ADEM povzroči cepljenje ali infekcija (Huynh et al. 2008) … Kot ''zanimivost'': post cepilni ADEM je postal prepoznan po uvedbi množičnega cepljenja z Jennerjevim cepivom črnih koz … Cepljenje lahko poleg drugih možnih stranskih učinkov povzroči tudi smrt … precejšen delež nenadnih smrti v zibki (SIDS) zakrivi prav cepljenje.'' (strani 159-162, 180-184)

Pisanje v zvezi z ADEM je odličen primer, kako v knjigi avtorica manipulira s podatki. Čeprav je v zgornjem zapisu tehnično vse pravilno, in ji tako ne moremo očitati, da navaja neresnična dejstva, vzame stavke iz članka iz konteksta in predstavi le tiste, ki podpirajo njeno teorijo. Če dejansko preberemo celotni članek, na katerega se sklicuje kot vir (Huynh et al) postane jasno, kako avtorica preobrne dejstva. Res je, da se ¾ primerov ADEM pojavi po infekciji ali cepljenju (v nasprotju z možnim pojavom po presaditvi organov ali ob prebolevanju nekaterih vrst raka), toda kolikšen delež tega predstavljajo infekcije in kolikšen cepljenje? Izkaže se, da je ADEM kar 1000-krat pogostejši po infekciji, kakor po cepljenju, torej cepljenje predstavlja izjemno majhen del teh ¾. Pravzaprav iz tega razloga cepljenje znižuje incidenco ADEM v populaciji, saj preprečuje okužbo (iz članka: ''Z infekcijo in cepljenjem kot vzrokoma, cepljenje dramatično znižuje pojavnost ADEM.''). In kako pogosto pri cepljenju dejansko pride do pojava ADEM? Pri približno enem primeru na milijon* (v primerjavi z recimo pri okužbi z ošpicami, kjer je pojavnost ADEM 1:1000) (1).

In seveda je post cepilni ADEM postal znan po uvedbi cepljenja proti črnim kozam, saj cepiv pred tem niso poznali in so torej lahko poznali le pogosti post infekcijski ADEM. Če je avtorica prebrala celotni članek, se je zavestno odločila, da bo cepljenje v zvezi z ADEM predstavila v popolnem nasprotju z dejstvi.

Enako velja za vse ostale avtoimunske bolezni, ki jih omenja (npr. transverzni mielitis, dermatomiozitis, hemolitična anemija in diabetes, ki jih vse pokaže kot posledico cepljenja in celo namiguje, da so zaradi cepljenja v porastu). Čeprav je v izjemno redkih primerih možno, da cepljenje sproži nastanek avtoimunske bolezni, je ta možnost neprimerno večja pri okužbi, pred katero nas cepivo ščiti, zato cepljenje dejansko znižuje pojavnost tovrstnih bolezni.

Podobno selektivno izbiro podatkov in strašenje staršev lahko najdemo tudi v preostanku knjige, na primer pri pisanju o sindromu nenadne smrti novorojenčka.

Nasprotniki cepljenja zelo radi predstavljajo sindrom nepričakovane nenadne smrti dojenčka (SIDS), v javnosti bolj znano kot ''nenadno smrt v zibki'', kot posledico cepljenja in tako hitro pridobijo pozornost upravičeno prestrašenih staršev. Pri tem sindromu gre namreč za nenadno, nepričakovano in nerazložljivo smrt otroka pod 1 letom starosti, ki se pogosto pojavi med spanjem, in je seveda največji strah in nočna mora za marsikaterega starša. Ker patologija in natančen vzrok tega sindroma nista jasna (je pa vključenih več rizičnih faktorjev, med drugim spanje na boku, spanje s plišastimi živalmi ali odejicami, kajenje matere med nosečnostjo, genetski vzroki…), se nasprotniki cepljenja niti ne sprašujejo, kaj bi ga lahko povzročilo, temveč za pojav sindroma takoj obtožijo cepljenje. Vendar pa modernejše študije kažejo, da cepljenje nikakor ne povzroča SIDS-a, temveč celo zmanjša verjetnost zanj, tudi za polovico. (2–8)

Viri:

1. Huynh W, Cordato DJ, Kehdi E, Masters LT, Dedousis C. Post-vaccination encephalomyelitis: Literature review and illustrative case. Vol. 15, Journal of Clinical Neuroscience. 2008. p. 1315–22. (https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/18976924)

2. Silvers LE, Ellenberg SS, Wise RP, Varricchio FE, Mootrey GT, Salive ME. The epidemiology of fatalities reported to the Vaccine Adverse Event Reporting System 1990-1997. Pharmacoepidemiol Drug Saf. 2001;10(4):279–85. (https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/11760487)

3. Fleming PJ, Blair PS, Platt MW, Tripp J, Smith IJ, Golding J, et al. The UK accelerated immunisation programme and sudden unexpected death in infancy: case-control study. BMJ [Internet]. 2001;322(7290):822. Available from: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/11290634%5Cnhttp://www.pubmedcentral.nih.gov/articlerender.fcgi?artid=PMC30557

4. Mitchell EA, Stewart AW, Clements M. Immunisation and the sudden infant death syndrome. New Zealand Cot Death Study Group. Arch Dis Child [Internet]. 1995;73(6):498–501. Available from: http://www.pubmedcentral.nih.gov/articlerender.fcgi?artid=1511439&tool=pmcentrez&rendertype=abstract

5. Griffin MR, Ray WA, Livengood JR, Schaffner W. Risk of sudden infant death syndrome after immunization with the diphtheria-tetanus-pertussis vaccine. N Engl J Med [Internet]. 1988;319(10):618–23. Available from: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/3261837

6. Hoffman HJ, Hunter JC, Damus K, Pakter J, Peterson DR, van Belle G, et al. Diphtheria-tetanus-pertussis immunization and sudden infant death: results of the National Institute of Child Health and Human Development Cooperative Epidemiological Study of Sudden Infant Death Syndrome risk factors. Pediatrics [Internet]. 1987;79(4):598–611. Available from: http://pediatrics.aappublications.org/content/79/4/598.abstract

7. Vennemann MMT, Höffgen M, Bajanowski T, Hense HW, Mitchell EA. Do immunisations reduce the risk for SIDS? A meta-analysis. Vol. 25, Vaccine. 2007. p. 4875–9. (https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/17400342)

8. Carvajal A, Caro-Patón T, Martín de Diego I, Martín Arias LH, Alvarez Requejo A, Lobato A. [DTP vaccine and infant sudden death syndrome. Meta-analysis]. Med clínica [Internet]. 1996;106(17):649–52. Available from: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/8691909

*Kakor smo videli v prejšnjem prispevku, podobno strategijo avtorica uporabi večkrat v knjigi, ko enega za drugim našteje številne grozljivo zveneče zaplete, ki naj bi se pojavili po cepljenju, ne da bi omenila kakršnekoli številke in tako bralcu da misliti, da se takšni zapleti pogosto dogajajo. Če dejansko preverimo pojavnost takšnih zapletov vidimo, da se pojavljajo izjemno redko, podobno kakor zgoraj opisani ADEM.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.