N'toko

30. 3. 2018  |  Družba

Ko vedo samo novinarji Nova24TV

Kako je ministrstvo obvestilo o deportaciji Ahmada Šamija poslalo na zasebni e-mail naslov 

Ahmad Šami, begunec v Sloveniji, ki ga želi oblast nezakonito deportirati

Ahmad Šami, begunec v Sloveniji, ki ga želi oblast nezakonito deportirati
© Borut Krajnc

Vrhunsko bizaren dan. Zjutraj me zbudi klic novinarke STA, ki preverja, če naj bi danes res deportirali Ahmada Šamija. In ji povem, da nič ne vem o tem, ampak sigurno ne more bit res, ker so ravno en teden nazaj na upravnem sodišču povedal, da ga Ministrstvo za notranje zadeve ne more dirat, preden ne izdajo odločbe o diskreciji, ki bi jo moral že nekaj mesecev nazaj, pa da morajo tudi v zvezi s potekom šestmesečnega roka izdat odločbo in mu zagotovit pravno varstvo. Pa novinarka pove, da so o tem poročali Nova24 TV in da je Ministrstvo potrdilo! Grem jst panično spraševat Šamija, pa mu nihče ni povedal nič, in grem preverit še enkrat pošto, pa ni tud tm nobenega obvestila. Na Pravno informacijskem centru, ki ga zastopa, tudi ne vedo nič. Vedo samo novinarji Nova24TV! WTF?

In potem vendarle ugotovimo, da naj bi meni VČERAJ ministrstvo poslalo obvestilo na moj privatni e-mail naslov - pobran iz mojega N'toko pejdža. In grem čekirat, pa res najdem v inboxu en anonimen mail, brez podpisa in brez pravnega pouka, ki zgleda kot spam, poslano je pa manj kot 20 ur pred predvideno deportacijo! Pa kaj je s to birokracijo, kaj je to za en način vročanja uradnih listin? Saj imajo njegov uradni naslov, imajo pravno informacijski center, imajo vse uradne kanale, da v normalnem roku človeku javijo, kaj mora storiti. A vam upravne enote pošiljajo izvršbe in naroke po Snapchatih vaših frendov? In ker v parih urah pred deportacijo, ki bi bila sicer popolnoma ilegalna, noben ni vidu tega sporočila, danes trdijo, da je človek pobegnil in ga po medijih vlačijo kot kriminalca.

A vam upravne enote pošiljajo izvršbe in naroke po Snapchatih vaših frendov?

Vsi poznate moje ideološke poglede na migracijsko politiko - ves čas opozarjam na nevarnost pravno-birokratskega sistema, ki legalizira segregacijo ljudi. Ampak v tem primeru moram rečt, da sem naletel še na nek dodaten bizaren element. Gre za čudno situacijo, ko so na primeru enega človeka zaradi notranjih političnih bojev, osebnih zamer in nekompetenstnosti, birokrati pripravljeni izstopiti iz varnosti nevtralnih "pravnih okvirjev", in terajo zadevo dlje, kot jim to dopušča zakon. Imeli so vse možnosti, da v okviru represivnih zakonov Eichmanovsko odločijo o Šamijevi prošnji za diskrecijo in ga deportirajo, pa tega niso storili - ker bi to pomenilo, da so mu dovolili prositi za diskrecijo in bi to bil za njih že poraz. In imeli so možnost, da bi ves čas ostal v njihovem strogo nadzorovanem azilnem domu, pa so ga iz čiste zamere vrgli na cesto in ga nočejo vzeti nazaj, čeprav je upravno sodišče tudi v tem primeru reklo nasprotno. Najhuje pa se je zgodilo, ko so zamudili šestmesečni rok za njegovo deportacijo ... namesto da bi pač priznali proceduralni zajeb in vendarle začeli postopek, da se človek združi z družino, so šli korak dlje v mračne pravne vode in si gladko izmislili, da ga še vedno lahko deportirajo, pri čemer niso izdali nobene odločbe. In zdaj, ko je sodišče jasno pokazalo, da ne morejo kar ignorirati upravnih postopkov, so v paniki naredili še zadnji poskus: s postopkovno neizvedljivo deportacijo, ne da bi mu sploh vročili obvestila!!!, so ga poskusili pred širšo javnostjo prikazati kot bežečega kriminalca, pri tem pa so se obrnili na kolege z Nova24TV, ki so očitno imeli dostop do osebnih postopkovnih informacij, preden jih je imel Šami.

Gre za čudno situacijo, ko so na primeru enega človeka zaradi notranjih političnih bojev, osebnih zamer in nekompetenstnosti, birokrati pripravljeni izstopiti iz varnosti nevtralnih "pravnih okvirjev", in terajo zadevo dlje, kot jim to dopušča zakon.

Tako se sistemskemu birokratskemu rasizmu pridružujejo še mala sovraštva banalnih nesrečnih ljudi, ki jih med njihovim prekladanjem po sivih hodnikih na litostrojski najbolj od vsega jezijo drugi mali posamezniki, ki imajo v sebi še nekaj življenja, ki se borijo, ki brcajo in ki jih ni strah. Prav takšni ljudje jih spravljajo ob živce, parav njih je treba zjebat! Te ljudi, ki jim ne dovolijo brez upora odrejati svojih usod. To je morda edina točka, v kateri so anemični, duševno otopeli odločevalci pripravljeni pokazati nekaj srca in volje - ko so celo pripravljeni nekaj malega riskirati in kršiti zakone (no, glede na to da se pod zadnje odločitve nihče več ne upa podpisati, se previdnosti še niso otresli). To je njihov anarho moment - trenutek, ko se v njih prebudi partizan, borec, junak. V tem letu vse bolj od blizu spoznavamo, kako veliki brezosebni sistem vase posrka mozaik malih osebnih zamer in bojev. No, naj si mislijo kar si hočejo, niso tako hudi borci, da jih takšne zlorabe funkcij in izživljanje nad navadnimi ljudmi nekega dne ne bo brcnilo nazaj.

Anyway, beden dan je bil, ampak poučen. Šami gre naprej v boj in ni ga strah.

*Zapis je N'toko najprej objavil na Facebooku.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.