15. 6. 2011  |  Mladina 42  |  Konzum

Kmetija Klinec, Medana

Giro di Brda: pri složnih bratih

  • ocena: 5 / 5

roastbeef

roastbeef
foto: Pastirica

brata pokušata

brata pokušata

 

V Goriških Brdih najdite Dobrovo in potem sledite smerokazom do Medane, kjer ob vaški cerkvi ne bo težko najti domačije. Familija Klinec se najraje potrudi za goste konec tedna, odprto imajo okoli kosila in večerje, vsekakor pa jih prej pokličite na številko 05 30 45 092.

Specialitete:

svež kruh in domače olivno olje, pršut in panceta, kozji sir in skuta od soseda, mineštre in jote, v sezoni šparglji, gobe in koline, sicer mesovje izpod peke ali z žara, zelenjava in sadje z vrta.

Vina:

zbirka tujih in lastnih buteljk iz kleti tri nadstropja niže, tudi delikates, kakor so quela, mora in suhi verduc, serviranih po kozarcu in ponujenih v nakup. Žganjeljubi bodo imeli tu težko delo zaradi obilice na grappi osnovanih vzorcev, ki se priporočajo v pokušino.

Najdaljši, osem hodov dolgi in z izbranim vinom spremljeni scenosled košta pri Klincih okoli 90 € na osebo.

Ker je trio naletel na dve zgagi zapovrstjo, je ata Ilovar čutil, da se mora članstvu odkupiti za prizadejano neugodje in srčno bolečino. Na srečo pa ne manjka prizorišč, ki čakajo na vnovično preverbo, da potrdi ali ovrže dober vtis izpred let. Denimo domačija, ki jo v Medani drži familija Klinec, ki je kakor mnogo Bricov od vinogradništva, pardon, vinarstva zajadrala v gostinske vode, saj je sožitje s hrano najboljše priporočilo za vsako žlahtno pijačo. Kot kaže, se je pot, ki so jo ubrali, obrestovala, temu so bile tisto nedeljo v porok polno zasedene jedilnice, ki s starim kmetskim pohištvom, posebej pa z odprtim ognjiščem, od katerega se širijo vonjave, še dovolj posrečeno lovijo briško štimo. Briško štimo lovi tudi nekaj jedi, ki si jih privošči tam zbrana gospoda, za fetami mladega pršuta in marinirane pancete si obgrizeš členke, bel kruh, katerega prebrisani Klinci nabavljajo od zamejskega peka, v nedeljo popoldne hrusta pod zobmi, slasten, mariniran goveji jezik, katerega malo povozi podlaga rdeče pese, bi si Ilovarjevi volili za redno malico, masleno kiselkasto rižoto z jurčki pa za obvezno opremo po vsakem obsežnejšem krokanju. Vzporedno s hodi degustacijsko odmerjenih jedi so nam pela izrazita, večidel hišna vina, večinoma za lepo spremljavo, nekajkrat v posrečeno nadgradnjo, mazali smo za mičnimi njoki s krhko ocvrtim žajbljem in hvalili žar in roko, ki speče tako mehke in sočne in debele rezine roastbeefa. Brata Klinec, eden za kuhinjo in mesoznanstvo, drugi za vino in živinorejo, sta uredila lep kvartir za nemoteno guštiranje in le sliniti si je, kakšen presežek se obeta, ko bodo poleg domačega olivnega olja, krškopoljskih svinj in kakega kozlička zrele tudi štajerske kokoši in gosi. Če pa se oko zatakne ob morebiten manko pokrajinskega poudarka, ki vendarle pristoji turističnim kmetijam, če se zdrzne ob kaki številki ali postavki, brez skrbi, saj ste vendar v Brdih, slovenski Toskani, kamor tako ali tako hodijo meščani s te ali one ali celo tiste strani meje, tako da tu veljajo čisto druga merila. Preverite sami.