15. 6. 2011  |  Mladina 27  |  Konzum

Gostilna Na burji, Nova vas

Na objedanju vseh objedanj

  • ocena: 5 / 5

vhod na vrt

vhod na vrt
foto: Pastirica

pašta z jastogom

pašta z jastogom

Proti Novi vasi je uperjen kažipot z magistralne ceste med Šmarjami nad Koprom in mejnim prehodom Dragonja, za oštarijo Na burji pa ve vsak odrasel vaščan. Oriella in Moreno se ukvarjata z gosti izključno po naročilu, ki ga lahko izvedete na številki 05 672 60 42, ob ponedeljkih pa pijeta kofe in igrata briškulo.

Specialitete:

domač kruh, pašta in izbor olivnega olja okoliških kmetov, v sezoni česnovi cvetovi in divji šparglji in divjačina, mineštrce, jote in juhe, na splošno pa mesni ali ribji scenosled, najsi gre za jedi iz lonca, z gradele, iz pečice ali izpod peke. S ščepcem ljute papričice seveda.

Vina:

rinfuza in buteljke soseda Pucerja z vrha, Glavine in koprskega kombinata. Žganjeljubi si lahko dvigujejo streho z rutico, bisko, brinjevcem in brandyjem.

Menda ga ni junaka, ki bi pri Orielli in Morenu odštel za jadransko ribo 110 € na osebo in pojedel vse od kraja.

Že na prejšnjem, od novega le petdeset metrov oddaljenem naslovu familije Medoš se je Konzumovemu čelništvu storilo milo zaradi domišljenega ambienta, nič izumetničene strežbe in preprostih, a slastnih receptur, s katerimi se lotevajo jadranske ribe in okoliškega mesovja. Tokrat pa je Ilovarjev kvartet dokončno padel okoli, točneje pod mizo in se ni splazil izpod nje do konca obiska. Na Burji, kakor se sedaj imenuje družinsko podjetje, namreč rabi samo še nekaj let patine, da postane pristna istrska jazbina s prekrasnim vrtom in notranjo zbirko parafernarij z obveznim ognjiščem, inštitucija, kjer domači igrajo briškulo in srebajo bevando, gostje pa se brez procedur mastijo z izbrano jedačo. Zaradi sestave - ena popoli rastlinojedka, en profesionalni ljubitelj morskega življa in dva vsejeda - se je kvartet tokrat mastil z ribo, katere potek in sestavo smo za začetek, po flavti Bjane rosé, zakoličili s šefico Oriello, miril preostanek mačka s pitno Pucerjevo malvazijo in bil slejkloprej vzhičen. Nad stebli česnovih cvetov v solati, nad z okisanim janežem začinjeno prekajeno tuno, nad bistro juho iz za palec debelih škampov, ki smo jo naročili izven sprva predlaganega scenosleda in se je izkazala za upoštevanja vreden obrok, nad natančno pripravo al dente domačih rezancev, katerim je dal sok kapitalni, sladak, na belo obdelan jadranski jastog. Medtem ko smo cmokali od sladostrastja, zajemali iz skled, lomili hitinjače in srebali juhice, ki so se skrile med račjimi nožicami in prekati, medtem smo za medigro tunkali sir v belico, bugo in v specialno, nalašč plesnivo različico olivnega olja, pa so se prebavila nezadržno polnila. In je kvartet pred tri kile težko batino od brancina, ki se je vzorno zapečena prismejala iz pečice, družno kapituliral, z zadnjimi močmi pojedel le dobro polovico in lička in za vzorec izvrstne prikuhe iz bučk ter potem komuniciral samo še z medmeti. Ni dvoma, Na burji imajo dobre veze z dobavitelji, Moreno, ki se trudi v kuhinji, pa na sledi izročila in brez pretegovanja z ekskluzivnimi sestavinami ve, kako se ribi streže, da ohrani značilni okus. Smo torej, glede na končni izračun, vseeno jedli v prestižni ribji restavraciji, kakršnih iz tega ali onega vzroka ni malo v domovini? Niti ne. Jadranska riba, če jo kje in sploh v tako dobri kondiciji dobiš, je tako ali tako upravičeno cenjena rariteta, Na burji pa se pred Ilovarjem radi izkažejo in potem tudi pretiravajo z odmerki. Odštejte vsaj tretjino, za meso polovico, pa bo tudi tašča zadovoljna.