16. 6. 2011  |  Mladina 5  |  Konzum

Gostilna Škrubi, Podpeca

Pri samotnem jezdecu

  • ocena: 4 / 5

goveji nudeljni

goveji nudeljni
foto: Pastirica

priložnostna škrubijeva maskota

priložnostna škrubijeva maskota
foto: Pastirica

 

Če najdete Črno na Koroškem, se Vam tudi ne bo težko pridričati do Škrubija, ne pozabite na smerokaze in ga prej obvezno pokličite na številko 02 823 8226.

Specialitete:

vedno veliki in mali grumpi ter goveji ali klocovi nudlni, ržen kruh in druge dobrote okoliških kmetij, občasno koline, mavželjni in mežrli, sicer golaži, pečenke, divjačina, štruklji, cmoki, presenečenja, po babičinih in lastnih receptih in po predhodnem dogovoru.

Vina:

pozimi veliko prehladna bera iz špajze; če se Škrubiju prikupite, izvoha kako trofejno buteljko, vedno pa ima na zalogi vsaj steklenico prvovrstne žganjice.

Škrubi nas je lepo nasitil in napojil za okoli 30 € na osebo.

Ilovarjevi smo prekrižarili domovino, a nikjer nismo našli drugega Škrubija. Res, le kdo bi se šel kuharja, natakarja in nabavnega obenem in spotoma natrosil toliko sočnih vicev? V družinski, pred petdesetimi leti še sodobno opremljeni oštariji, ob Meži, kamor sproti ne zaide niti navaden kojot in kjer se prvi omembe vredni sončni žarki prikažejo šele februarja? Do Škrubija, s katerim smo se zadnjič do sitega nasmejali pred petimi leti, ne vodi ravno najkrajša izmed poti, ampak Ilovarjev kvartet, katerega je gnala zimska sla po kolinah, ki jih koroški one man chef špili prav takrat, ko v sosednji dolini zidajo gradove iz snega, se tokrat ni pustil motiti. In je, kljub temu, da si je Škrubi ravno nategnil tetivo in preko telefona vil roke zaradi predvidenega turističnega navala, odplužil do konca. Seveda od oštirja, ki se šteje prej med ljubitelje kot med profesionalce, ni pričakovati nevemkakšne izbire ne ponudbe in bodo tisti, ki bi radi povsod jedli eno in isto ali pa izživljali osebne kaprice, slejkoprej razočarani. Ampak ko se enkrat prepustiš toku in vzdušju, lahko uživaš v preprostih, za krajino značilnih jedeh, namesto goveje juhe posrebaš z govedino iz iste juhe polnjene in z grumpi, ocvirki zabeljene nudlne, študiraš, kako se nisi že sam spomnil, da bi med rdeč radič naribal hren, debatiraš s Škrubijem o primarni sestavini krvavic (tu: črevesna mast) in o tem, kaj melje v svoje mavželjne, pikneš malo prekajene klobase ali pečenice, zabeljenega ščurkovca ali s penino zakuhanega kislega zelja - klocovi, s suhimi tepkami polnjeni nudlni so vedno na zalogi, najsi gre čez sladka polivka ali, pikantneje, ocvirk. Skromno, a pristno in z veseljem narejeno ter postreženo. Bi si Škrubi našel manj hladno špajzo in svoji ponudbi primernejšo vinarsko firmo, da gostom ne bi bilo treba greti refošk koprskega kombinata? Bi začel preparirati ljudstvo, da bo znalo ceniti organske vonjave na sosednjih kmetijah spočetega sirneka in drugih nevsakdanjih pridelkov? Hja, težko je biti prerok v deželi kralja Matjaža.