Staš Zgonik

17. 7. 2008  |  Mladina 29  |  Politika

Policijsko načelo (ne)sorazmernosti

Ali postaja odvzem vzorca DNK preveč vsakdanja praksa?

Policisti so nekdanjega tožilca, danes že odvetnika Boštjana Penka na postajo privedli vklenjenega v zatezne lisice, tam pa mu odvzeli prstne odtise in bris ustne sluznice. Slednje služi za pridobitev vzorca DNK, na podlagi katerega v Centru za forenzične preiskave določijo DNK profil osumljenca. Po Penkovem mnenju je šlo za neustaven poseg v zasebnost. »Podal bom zahtevo za presojo ustavnosti tistega člena zakona, ki dovoljuje tak poseg tudi v zvezi s kaznivimi dejanji, pri katerih je to povsem nepotrebno in pomeni skrajno nesorazmeren ukrep.« Podlago za odvzem brisa daje policiji 149. člen Zakona o kazenskem postopku: »Policija sme fotografirati tistega, za katerega so razlogi za sum, da je storil kaznivo dejanje, vzeti tudi njegove prstne odtise in bris ustne sluznice /.../Če je treba ugotoviti, čigavi so prstni odtisi ali biološke sledi na posameznih predmetih, sme policija jemati prstne odtise in brise ustne sluznice oseb, za katere je verjetno, da so utegnile priti v dotik z njimi.«
Zakon daje policiji nekakšno generalno pooblastilo za zbiranje osebnih podatkov obdolženega, nam je povedala informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, z vidika varstva informacijske zasebnosti pa ga »je treba interpretirati restriktivno, upoštevaje načelo sorazmernosti in ob tem spoštovati načelo določnosti posegov v temeljno človekovo pravico - varstva osebnih podatkov«. Kot je v prejšnji številki Mladine povedal strokovnjak za kazensko pravo Goran Klemenčič, gre pri načelu sorazmernosti za temeljno in najpomembnejše pravno načelo z vidika policijskih pooblastil in neločljivi del pravne države. »Pravno gledano to pomeni, da je dopustna uporaba le tistih pooblastil, ki so z zakonom določena in so v konkretnem primeru nujna, neizbežno potrebna /.../ Po domače pa to pomeni, da na vrabce ne streljamo s topovi.« Kot nam je povedal Penko: »Do zdaj sem mislil, da se ta ukrep uporabi dejansko le takrat, ko je treba osumljenca identificirati ali povezati s krajem zločina. Ne pa da zdaj tvorimo neke baze podatkov o vseh, ki so obtoženi, tudi za lažja kazniva dejanja ali celo za prekrške. Na koncu bodo imeli policisti podatke o DNK pol Slovencev.«
V njegovem primeru ni moglo biti nikakršnega vzroka, da so to storili, je prepričan, zato takšno ravnanje presega namen pooblastila. »Oni nimajo kaj početi z mojo DNK. Vedo, kdo sem, česa sem osumljen - pravzaprav trenutno sploh nisem ničesar osumljen, zato je vse skupaj še bolj tragično.« Pirc Musarjeva pravi, da tako odvzem brisa kot odvzem prstnih odtisov po teži pomembno odstopata od zajema podobe, torej fotografiranja obdolženega, ker sta oba usmerjena v pridobitev biometričnih osebnih podatkov, katerih zloraba ima lahko za posameznika daljnosežne škodljive posledice. »Glede na težo posega v informacijsko zasebnost oba predstavljata hud poseg, zato mora biti test sorazmernosti, ki ga je dolžna opraviti policija pred obema postopkoma, zelo strog. Uporaba enega ali drugega postopka pa je gotovo odvisna tudi od narave kaznivega dejanja in od smiselnosti pridobivanja enega oz. drugega biometričnega osebnega podatka za dokazovanje storitve kaznivega dejanja.«
Še bolj kot primer Boštjana Penka pa dvom o dosledni uporabi načela sorazmernosti pri uporabi 149. člena ZKP in sum »streljanja vrabcev s topovi« vzbuja primer, ki se je pred dvema letoma zgodil na policijski postaji v Murski Soboti. Takrat naj bi bris ustne sluznice odvzeli kar 25 policistom, vse to v okviru preiskave zaradi suma kaznivega dejanja obrekovanja. V zvezi s tem primerom je Pirc Musarjeva že ukrepala. »Ker je informacijski pooblaščenec ocenil, da obstaja možnost obdelave osebnih podatkov brez podlage v zakonu, je uvedel postopek inšpekcijskega nadzora.« Direktor murskosoboške policijske uprave je bil v času, ko se je sporni primer zgodil, nihče drug kot zdajšnji direktor kriminalistične policije Aleksander Jevšek, ki pa je za POP TV zanikal, da bi tak poseg odredil on sam. »Kolikor se spomnim, je v konkretnem primeru šlo za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti
O primernosti ukrepov smo povprašali na policiji, kjer nam je tiskovni predstavnik Leon Keder pojasnil: »Če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, mora policija ukreniti potrebno, da se izsledi storilec kaznivega dejanja, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, ki utegnejo biti dokaz, in da se zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka, in sicer ne glede na to, ali gre za 'težje' ali 'lažje' kaznivo dejanje.« O načelu sorazmernosti ne duha ne sluha.
Postopek ravnanja z vzorcem DNK je sicer naslednji. Pri analizi so pozorni na 10 področij človeškega genoma, za katere je značilno, da se pri različnih ljudeh pojavljajo v različnih variantah. Iz rezultatov analiz po zagotovilih policije ni mogoče ugotoviti telesnih značilnosti testirane osebe z izjemo spola. »Ostanek brisa po analizi uničimo, profil DNK pa vnesemo v Evidenco preiskav DNK, ki jo v skladu z zakonom o policiji vodi policija. Evidenco je vodena v skladu z varovanjem osebnih podatkov. Skrbnik evidence je Center za forenzične preiskave, delavci policije lahko podatke uporabljajo le za opravljanje z zakonom določenih nalog in v skladu s predpisi, ki urejajo način obravnavanja posameznih podatkov.« Vzorce sline, odvzete za izločitev osumljencev, prav tako analizirajo, vendar pa rezultatov ne vnesejo v evidenco. Ena analiza DNK stane približno 20 evrov. V letu 2007 so policisti bris ustne sluznice odvzeli 1809 osumljenim storitve kaznivih dejanj.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.