Staš Zgonik

17. 9. 2009  |  Mladina 37  |  Politika

Omejevanje policijskih pooblastil

Spremembe zakona o nadzoru državne meje bodo odpravile dvojna merila pri pregledovanju ljudi in vozil

Policisti smejo trenutno enake postopke, kot veljajo na meji s Hrvaško, izvajati tudi v notranjosti države.

Policisti smejo trenutno enake postopke, kot veljajo na meji s Hrvaško, izvajati tudi v notranjosti države.
© Borut Peterlin

Z vstopom Slovenije v schengenski prostor in z odpravljanjem mejnega nadzora na notranjih mejah Evropske unije je policija dobila nova po-oblastila. Ker naj bi se zaradi odprave mejne kontrole varnost v notranjosti države zmanjšala, je bilo treba uvesti izravnalne ukrepe. Ti so zapisani v 35. členu zakona o nadzoru državne meje, ki določa: »Policisti lahko zaradi preprečevanja nedovoljenega vstopa in bivanja na ozemlju Republike Slovenije ter preprečevanja in odkrivanja čezmejne kriminalitete na mednarodnih prometnih povezavah in objektih, pomembnih za čezmejni promet, če to opravičujejo varnostne razmere, ugotavljajo identiteto oseb ter opravijo kontrolo potnikov, prevoznega sredstva in stvari.«
Preprosto povedano, kar so prej lahko počeli policisti na mejah, po novem policijske enote za izravnalne ukrepe lahko počnejo tudi v notranjosti države, na vseh večjih prometnicah, železniških in avtobusnih postajališčih ter letališčih. Brez odredb sodišča in brez sumov vam lahko razstavijo avto, lahko vas osebno preiščejo, slečejo. Veljajo dvojna merila. Če imate na primer avtomobil parkiran na bencinski črpalki ob avtocesti, vas lahko policijska enota za izravnalne ukrepe sleče do golega in vam razstavi avto. Če pa bi bil isti avto parkiran na bencinski črpalki v središču Ljubljane, bi policisti za take ukrepe potrebovali odredbo sodišča. Takega sistema, tako liberalnega do policije, v zvezi z izravnalnimi ukrepi nima nobena država na schengenskem območju.
Od leta 2006, ko je bila ta možnost, tudi zaradi časovnega pritiska, precej na hitro vnesena v zakonodajo, se uporaba tega pooblastila vztrajno povečuje. Leta 2006 so ga policisti uporabili nekaj več kot dvanajsttisočkrat, leto zatem nekaj manj kot petnajsttisočkrat, lani pa je bilo takih primerov že skoraj 30 tisoč. Seveda policisti niso vsakič razstavljali avtomobila, so pa kontrolo avtomobila in stvari, za katero bi morali brez tega pooblastila pridobiti odredbo sodišča, opravili v približno polovici primerov. Ne brez uspeha, vendar je uspešnost postopkov, torej delež odkritih prepovedanih predmetov, ukradenih vozil, nelegalnih vstopov v državo in drugih kaznivih dejanj, glede na vse opravljene postopke zgolj eno- do dveodstotna.
O uporabi 35. člena v praksi smo se pred časom pozanimali na forumu Združenja policistov Slovenije. Mnenja o ustreznosti tako širokega po-oblastila so bila različna. Nekateri policisti menijo, da gre res za »veliko« pooblastilo, ki pa policistom precej olajša delo v boju proti kriminalcem. »Na podlagi tega pooblastila je bilo prijetih veliko kriminalcev in zdaj pridno čičajo v zaporih,« je zapisal eden od uporabnikov. Nekaj pa je bilo tudi odgovorov, ki so opozarjali na možnost zlorab in na problem, da policijski šefi to pooblastilo obravnavajo zgolj kot statistično kategorijo. »Konkretno bi lahko bila zloraba, da bi se omenjeno pooblastilo uporabilo v primerih, ko ne bi bilo argumentov ali zadostnih dokazov za izvedbo hišne preiskave, pa bi se neki osebi tajno sledilo in jo ustavilo na kakšni od lokacij, ki jo določa 35. člen, in se potem avto premetalo./.../ Se strinjam, da gre za močno pooblastilo, ki se ne sme delati na normo ali pa, kot si nekateri predstavljajo, ustaviti in brez razloga popisati avtobus Romunov, da se izpolni pričakovanje, ki ga dirigirajo višje instance.« Eden od uporabnikov je tudi menil, da bi zakonodajalec moral podrobneje urediti uporabo tega izredno odgovornega pooblastila in natančno določiti pogoje, ki bi morali biti izpolnjeni, da bi se to po-oblastilo lahko uporabilo. »Pri možnosti preširoke interpretacije obstaja realna nevarnost, da se bi izoblikovala praksa, ki bi presegala namen, ki ga je zakonodajalec uzakonil. To pooblastilo pomeni vstopanje v pravno varovano sfero človekove zasebnosti in nedotakljivosti prostorov - vozil.«
Na problematiko tega pooblastila je že pred časom, še preden je zasedel položaj v novi vladi, opozarjal državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Goran Klemenčič. Prav na njegovo pobudo se je začel postopek spreminjanja zakona o nadzoru državne meje. Spremenjeni zakon je prejšnji teden prestal drugo obravnavo v pristojnem parlamentarnem odboru. Dobil je soglasno podporo. Predlagane spremembe zakona naj bi razjasnile možnost uporabe pooblastila. Ukrep po 35. členu, ki mu dodajajo še člena 35 a in 35 b, bo, če bo zakon potrjen v državnem zboru, po novem mogoče uporabiti zgolj pri osebah, za katere obstaja sum, da so prestopile državno mejo. Avtomobil bodo seveda lahko ustavili kadarkoli in kjerkoli, kot jim to omogočajo druge zakonske določbe, a preiskava avtomobila in oseb bo morala biti po novem vezana na sum in bo obsegala samo vrhnjo preiskavo. Avtomobila ne bodo smeli več razstavljati, ne bodo smeli zahtevati, da se slečete. Če pa bo med vrhnjo preiskavo ugotovljen sum, da nekdo na primer prevaža prepovedane droge, bodo morali policisti za podroben pregled vozila pridobiti odredbo sodišča. »Menimo in enako meni tudi policija, da se s tem operativnost ne bo v ničemer zmanjšala, kvečjemu se bo lahko bolj osredotočila na tiste primere, kjer je zaznan sum in ki naj bi prinesli rezultate,« je v obrazložitvi predloga sprememb zakona dejal Goran Klemenčič. Še ena sprememba, ki naj bi bila deležna tudi izrecne podpore informacijske pooblaščenke, pa je skrajšanje časa hranjenja evidenc o izpeljanih ukrepih z desetih let na pet let.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.