Najprej etika, potem kozmetika

Renesansa lesa v sodobni arhitekturi

Stanovanjska hiška v Bohinju (Ofis arhitekti, 2009) Hiška je dober primer kritičnega regionalizma v izjemni, zaščiteni krajini; smiselno je umeščena v morfologijo naselbinskega tkiva, hkrati pa je zanimiv primer sodobne reinterpretacije lokalne tipologije, razpete med bohinjsko hišo in kozolcem. Struktura je odprta, simpatična v izražanju arhitekturnih elementov in z elegantno izbiro materialov: večinoma les v naravnih tonih, kombiniran z nekaj kamna in z velikimi steklenimi odprtinami.

Stanovanjska hiška v Bohinju (Ofis arhitekti, 2009) Hiška je dober primer kritičnega regionalizma v izjemni, zaščiteni krajini; smiselno je umeščena v morfologijo naselbinskega tkiva, hkrati pa je zanimiv primer sodobne reinterpretacije lokalne tipologije, razpete med bohinjsko hišo in kozolcem. Struktura je odprta, simpatična v izražanju arhitekturnih elementov in z elegantno izbiro materialov: večinoma les v naravnih tonih, kombiniran z nekaj kamna in z velikimi steklenimi odprtinami.
© arhiv biroja Ofis arhitekti

Ko pogledamo na globalno stanje stvari na področju bivanja in gradnje skozi statistiko, lahko vidimo, da je stanje res alarmantno: v našem zahodnem, »razvitem svetu« preživimo približno 90 odstotkov svojega časa v zaprtih prostorih, torej v hišah. V stavbah naj bi tičala polovica svetovnega kapitala, porabile naj bi polovico svetovne energije (transport in industrija vsak le po četrtino), ustvarile pa 43 odstotkov izpustov CO2 in 55 odstotkov planetarnih odpadkov. Za njihovo načrtovanje in gradnjo porabimo le 20 odstotkov energije, polnih 80 odstotkov pa za njihovo vzdrževanje, obnovo in rušenje. Ob tem 20 odstotkov prebivalstva porabi kar 80 odstotkov svetovne energije. A iz obnovljivih virov danes pridobimo komaj 14 odstotkov energije, več kot 80 odstotkov pa še vedno iz fosilnih goriv (nafta, premog, plin). Resne analize svarijo, da smo že okoli leta 2000 presegli prag naftnih zalog, kar pomeni, da se bodo njene količine v prihodnosti le še nižale, potrebe po njej pa še vedno drastično rastejo. V dveh desetletjih naj bi ob današnjih trendih svetovna potreba po energiji narasla za dobro polovico! Ali bomo opustili neobnovljive vire energije, preden oni zapustijo nas?
Del rešitev zgornjih problemov se v kontekstu globalne urbanizacije, vzporedno s ponovnim premislekom o vlogi naselbinske kulture in temeljnem poslanstvu arhitekture, kaže predvsem v holističnem trajnostnem pristopu, ki bi celovito in spoštljivo obravnaval vse vrste virov, od naravnih do človeških, hkrati pa bi bil energetsko vzdržen in učinkovit. Tako uravnotežen razvoj bi glede na primerjalne analize porabo energije lahko zmanjšal za četrtino do polovico, izpuste CO2 vsaj za tretjino, klasične odpadke pa za tri četrtine! Osrednjo vlogo v tej zgodbi o »reševanju planeta« bi na področju materialov za večino sveta lahko odigral prav les! To bi moralo biti še posebej jasno tistim državam, ki imajo svoj prostor porasel z velikim odstotkom gozdov: kar 60 odstotkov Slovenije je pokrito z njimi, kar je za Finsko in Švedsko najvišji delež v Evropi! Medtem ko po svetu vsako leto izsekajo trinajst milijonov hektarjev naravnega gozda, kar je velikost Grčije, se naša država zarašča, letni prirastek gozda se veča, a hkrati prav v mestih, kjer jih najbolj potrebujemo, na nerazumljiv način padajo mnoga velika, ključna drevesa!?

Univerzalnost lesa: od simbola do trajnostnega gradbenega materiala

Značaj lesa: trden, trajen in vztrajen, a tudi čuten, lep in individualen

Novoveška pozaba lesa: od žrtve napredka do ponovne rehabilitacije

Les v sodobni arhitekturi: razmerja med etiko in kozmetiko

Od brezoblične proti brezogljični arhitekturi

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.