Urša Marn

27. 6. 2010  |  Politika

Spet bodo nastradali bolniki

Se bo vladna operacija ponesrečila?

Se bo vladna operacija ponesrečila?
© Borut Krajnc

Danes se že deset odstotkov vseh sredstev za plače v zdravstvu izplača v obliki nadur. Določen obseg nadur je posledica slabe organizacije, velik del pa je tudi posledica pomanjkanja zdravstvenega kadra. Po oceni ministrstva za zdravje v Sloveniji na letni ravni manjka petsto zdravnikov, zaradi česar je neprekinjeno zdravstveno oskrbo vseh prebivalcev mogoče zagotavljati le z nadurnim delom, to pa je za državo dražje kot redno delo. Ker je vlada zaradi gospodarske krize soočena z luknjo v zdravstveni blagajni, je v parlament poslala novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, s katero namerava za polovico znižati dodatek za dežurstvo.

Novela se ne nanaša samo na področje zdravstva, temveč na celoten javni sektor. Ker pa daleč največ dežurstev opravijo zdravniki, imajo v zdravniškem sindikatu Fides prav, ko trdijo, da so vladni varčevalni ukrepi v prvi vrsti uperjeni zoper zdravnike. Za državljana s povprečno plačo je sicer nedoumljivo, da lahko zdravnik v najvišjem plačnem razredu v enem samem dežurnem dnevu zasluži skoraj 1500 evrov. A treba je vedeti, da mu to omogoča kolektivna pogodba za javni sektor, po kateri je dežurna ura plačana tako kot nadurna ura, se pravi 30 odstotkov več kot običajna delavna ura, še dodatnih 30 odstotkov, če gre za nočno dežurstvo, in še dodatnih 75 odstotkov, če gre za nedeljsko dežurstvo (oz. 90 odstotkov, če je opravljena med praznikom). To velja za celoten javni sektor. Res pa je, da se pri zdravnikih dežurnih ur nabere bistveno več kot v drugih poklicih. Prav zato je bila do leta 2008 dežurna ura zdravnika razdeljena na efektivni in neefektivni del. Če je zdravnik v času dežurstva delal, na primer operiral, je bil plačan boljše, kot če ni imel kaj delati in je poležaval. Tak sistem je bivša vlada ukinila, sedanja pa nekaj podobnega poskuša spet uvesti, čeprav ob hudem odporu zdravniškega sindikata.

V Fidesu so prepričani, da gre pri predlagani noveli za politični poskus odvzema pravic, ki ni vezan na gospodarsko krizo, pač pa na krizo vladajočih. O vprašanju višine dežurstev se ne nameravajo pogajati. »Kompromisa ne bo! Možen je edino umik novele zakona iz parlamentarnega postopka,« pravi predsednik Fidesa Konrad Kuštrin. Če vlada ne bo izpolnila njihove zahteve po umiku, bodo zdravniki 29. julija umaknili soglasje k delu prek polnega delovnega časa. To bi pomenilo, da bi delali tako kot vsi drugi javni uslužbenci, torej 40 ur tedensko plus osem nadur, kar bi še podaljšalo čakalne vrste v zdravstvu. V težavah bi se znašle zlasti manjše bolnišnice, saj bi se te najtežje reorganizirale. Prizadelo pa bi tudi posamezne dejavnosti večjih bolnišnic. Kuštrin priznava, da bi uresničitev grožnje samo za šempetrsko bolnišnico pomenila, da bi vsako dopoldne zmanjkala približno tretjina anesteziologov. A hkrati pravi, da mora vlada, ki se enostransko odloči, da dežurstev ni treba ustrezno plačati, v celoti prevzeti tudi odgovornost za slabše zdravstveno varstvo državljanov. Ključno je, ali bo prihranek, ki si ga vlada obeta, tako velik, da bo upravičil vojno z zdravniki. Če bo res znašal le 13,5 milijona evrov na leto, to zdravstvene blagajne ne bo rešilo.

Več v novi Mladini

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.