Peter Petrovčič

21. 2. 2011  |  Politika

Srednji vek

/media/www/slike.old/novice/cerkev_lukanovak.jpg

© Luka Novak

Višje sodišče v Mariboru je pred časom razveljavilo sodbo prvostopenjskega sodišča na Ptuju, ki je župnika s Polenšaka Slavka Štefka obsodilo na pogojno zaporno kazen 17 mesecev zaradi spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Župnik po podatkih mariborske nadškofije ponovno vodi verouk in tako nadaljuje svoje delo z mladimi.

Višje sodišče je sicer potrdilo verodostojnost dokazov, torej fizične dotike po intimnih delih telesa, ki so jih župniku očitale priče in oškodovanke, a ga je kljub temu oprostilo, saj naj mu ne bi bilo mogoče »očitati, da je z opisanimi dejanji do oškodovank zadovoljeval svoj spolni nagon«.

V obrazložitvi višji sodniki, predsednik senata Miro Lešnik ter članici Leonida Jerman in Slavica Gabrovec, še pišejo, da »prijema za stegno v avtu med vožnjo v prisotnosti še dveh deklet in dotika v območju nad prsmi oškodovanke ni mogoče opredeliti kot poseg v spolno sfero oškodovank, kar velja tudi za dejanje, opisano pod točko 3, ko je obdolženec prijel in stisnil za stegno« eno izmed oškodovank. Poleg tega po njihovem mnenju šteje to, kako se je pri tem počutil župnik, in »je nepomembna okoliščina, kako so oškodovanke tako obdolženčevo dejanje dojemale«. Podobno utemeljitev je višje sodišče uporabilo že leta 2006. Obsojenega storilca je oprostilo, ker med sojenjem tožilstvu ni uspelo dokazati, da je pri zlorabljanju doživel spolno vzdraženje oziroma zadovoljil svoj spolni nagon. Smo v tretjem tisočletju, živimo v Evropski uniji, velja pri nas evropska konvencija o človekovih pravicah?

Na odločitev višjih sodnikov so se odzvali v Združenju proti spolnemu zlorabljanju, ki organe pregona, sodstvo in druge pristojne institucije že več let opozarja na neprimernost pogojevanja obstoja kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost z »obstojem spolnega nagona pri storilcu«. Je res treba posebej poudarjati, da je spolni napad pač spolni napad in posilstvo posilstvo ne glede na to, ali se storilec zagovarja, da ga k temu dejanju ni vodil spolni nagon, ampak nekaj drugega? In da to, kako dejanja storilca dojema oškodovanec, gotovo šteje več od dojemanja storilca? Očitno.

Vodja združenja Katja Bašič: »Potešitev spolnega nagona ni zakonski znak, ki bi bil naveden v kazenskem zakoniku, ampak ga je kot takega oblikovala praksa. Navaja se v obtožnicah in sodbah, čeprav gre za očiten ostanek nekega preteklega razumevanja takšnih dejanj.« Bašičevo preseneča tudi mnenje sodišča, da je nepomembna okoliščina, kako so oškodovanke tako obdolženčevo ravnanje dojemale. »Kaj ti dotiki pomenijo, seveda ve lahko samo obdolženec, toda tudi predstavi jih tako, kot jih želi on sam, in njemu se verjame. Dejstvo pa je, da se dotik od dotika razlikuje, in žrtve dobro zaznajo in vedo, kaj dotiki pomenijo,« pojasnjuje Bašičeva. Na koncu pa se dotakne aktualnega primera: »Ne zamegljujmo prefinjenosti spolnih zlorab z argumenti, da je šlo zgolj za 'prijem za stegno, stisk za stegno, dotik na območju nad prsmi oškodovanke' ter nekakšne vljudnostne vožnje deklic, ki jih je opravljala oseba, ki naj bi bila vredna še posebnega zaupanja in hkrati predstavlja tudi močno avtoriteto. Po mojem je to vse prej kot spoštljiv in pričakovan odnos do otrok, ki ga kažejo tisti, za katere mnogi menijo, da bi jim bili lahko pri vzgoji in varovanju otrok v oporo.«

Berite Mladinin Manipulator

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.