Kura split

Pričakovanja, da bo ženski tednik z visoko naklado, vezano na prodajo najbolj branega slovenskega dnevnika, konstruktivno predstavil žensko problematiko, se razblinejo vsakič, ko ga odpremo. Že v samih uvodnikih One nas Sabina Obolnar, ki naj bi bila kot urednica razgledana in ki naj bi ji bilo veliko do enakosti, vedno znova preseneča z nestrpnostjo in ne prav veliko umnostjo.

Pred kratkim nas je pozivala k zatrtju ljubljanskega nočnega življenja, češ ponoči hodijo naokoli le kurbe, pijanci, narkomani in ostali hudodelci. V zadnji kolumni pa je obdelala skovanko shujševalna kura: "Kako nespodobno je, da si ime živali, to je kokoši ali po štajersko kure, ki jo nesramno radi jemo mastno ocvrto, izposodimo za nekaj tako tragičnega, kot je teror nad našimi telesi." Že v redu, da se spomni tudi na obolele za anoreksijo in bulimijo, vendar bi v tedniku, ki ga berejo stotisoči, lahko preverila tudi dejstva, ki jih navaja, saj bi po isti logiki znana priljubljena slaščica banana split morala svoj izvor iskati v južnem dalmatinskem mestu in ne v prerezani banani.

Uboga "kura" ni ekskluzivna štajerska beseda, ampak jo uporabljamo vsi, ki si na primer ob nedeljah radi privoščimo krepko kurjo župco. Če odpremo Slovar slovenskega knjižnega jezika, najdemo najnatančnejši opis: "velika domača ptica s kratkim vratom in krepkim telesom". Vendar kura, ki jo omenja gospa urednica, ni tista, ki bi letala brez glave po dvorišču, ampak se njeno pisanje nanaša na shujševalno kokoško. Izvor te besede pa sega daleč nazaj v čase nebrzdanega hedonizma v starem Rimu, še preden smo Slovenci sploh vedeli, kaj je to slovenski jezik, in še preden smo v kletvici ženske poimenovali kot udomačene živali. V latinskem jeziku namreč "cura" označuje skrb; izhaja iz besede curare, ki pomeni skrbeti, streči, se pravi nekakšno zdravljenje, lahko tudi telesne teže. Priznam, v vsaki Oni ima Sabina novo frizuro in obleko, vendar ali je to dovolj, da normalen bralec ne zapre revije takoj po prebranem uvodniku?