Napake velikega govornika

Janez Janša je na dan upora proti okupatorju na slovesnosti na Rogli nagovoril ljudstvo. V govoru, kjer je opeval boj proti nacizmu, rodoljubje slovenskega naroda in pričakovano obsodil komunistično zlorabo narodnoosvobodilnega boja, se mu je zgodil zoprn spodrsljaj. Nedoslednost. Janez Janša je dejal, da je prva slovenska tiskana beseda povezana z uporom. "Leta 1515 so v nekem dunajskem letaku objavili nekaj besed slovenske puntarske pesmi: Le vkup, le vkup, uboga gmajna". Morda smo Slovenci v svet tiskane besede res vstopili s puntarsko pesmijo, vendar letaka niso natisnili pogumni kmetje, pač pa Nemci, ki so se v posmehljivi pesmi norčevali iz upornikov. Tega Janez Janša seveda ni omenil.

A puntarski spodrsljaj ni edini, ki si ga je Janša privoščil v slavnostnih govorih. Drugi je malo starejši. Tako je 11. maja 2005, ob šestdeseti obletnici konca druge svetovne vojne, premier v Cankarjevem domu govoril o tem, kako konec druge svetovne vojne ni prinesel svobode za vse. In kako je celo kanonizirani Oton Župančič, ki je maja 1945 pričakal partizane s pesmijo Osvoboditelji, pozneje spremenil svoje mnenje. "Kmalu zatem je bil prisiljen napisati pesem, v kateri pravi: 'Svobode naše jabolko se zlato nam zakotalilo je v kri in blato, in preden spet zasije v čisti slavi, vsi bomo blatni, ah, in vsi krvavi.'" Ne ve se točno, kaj je Župančič želel povedati s to štirivrstičnico, po vsej verjetnosti pa je nastala prej, kot trdi Janez Janša. Župančičeva zbrana dela namreč razkrivajo drug datum. Dušan Pirjevec je v tretjem zvezku Župančičevih zbranih del ob pesmi o zlatem jabolku zapisal, da je ohranjena v petih zapisih, vsi razen enega pa so opremljeni z datumom 31. oktober 1943. Torej še preden se je zgodila partizanska svoboda.

Janez Janša bo moral poiskati druge pisce slavnostnih govorov, razen če seveda zavestno zavaja navdušene poslušalce.