Zvezde volilnega neba

Župani proti poslancem, ministri proti predsedniškim kandidatom, državni uradniki proti sindikalistom

Prestopnik: Ciril Pucko (iz SKD v LDS)

Prestopnik: Ciril Pucko (iz SKD v LDS)
© Denis Sarkić

Vtis, da bodo na letošnjih parlamentarnih volitvah kandidirali vsi, ki v politiki kaj pomenijo, je napačen. Imena nekaterih pomembnih osebnosti iz sedanje vladne ekipe na volilne lističe ne bodo uvrščena. Tako ne bodo kandidirali štirje ministri. Zanimivo: med kandidati ne bomo srečali tistih ministrov, ki so bili do leta 1998 ustavni sodniki, dr. Bajuk pa jih je povabil v vlado. Torej notranjega ministra dr. Petra Jambreka, ministra za šolstvo dr. Lovra Šturma ter ministra za zakonodajo dr. Toneta Jerovška. Na volitvah ne bo kandidiral niti dr. Marjan Senjur, minister za ekonomske odnose. Težko bi trdili, da naštete osebnosti nikakor nočejo mazati svojega ugleda s kandidiranjem. Dr. Jambrek je leta 1990 kandidiral na listi SDZ, dr. Tone Jerovšek pa se je tedaj potegoval za članstvo v skupščini na listi rajnke socialistične zveze delovnega ljudstva.

Tudi nekateri člani vlade, ki jo je vodil dr. Janez Drnovšek, na bodo izkoristili pasivne volilne pravice. Nekdanji podpredsednik vlade Marjan Podobnik je združeni SLS+SKD sicer pomežiknil, da je v skrajnem primeru pripravljen kandidirati, a razmere najbrž niso tako skrajne, saj ga niso uvrstili na kandidatno listo. Na volilnih plakatih pa prav tako ne bodo razstavljene slike ex pravosodnega ministra Tomaža Marušiča, ex gospodarske ministrice dr. Teje Petrin, ex šolskega ministra dr. Pavla Zgage, ex ministra za lokalno samoupravo Boža Grafenauerja in še nekaterih ministrov, ki so državno administracijo zapustili že pred padcem Drnovškove vlade.

Tudi ducat poslancev ne bo ponovno kandidiral. Na govorniški oder ne bo več stopil glasnogovornik SDS Ivo Hvalica; manjkali bodo tudi njegovi strankarski kolegi Vladimir Čeligoj, Irena Virant, Ana Majda Kregelj Zbačnik in Bogomir Špiletič. Nenavadno je, da Janševa SDS med volilno kampanjo ne more ali ne želi računati na pomoč tretjine sedanje poslanske skupine. Ostale stranke bodo utrpele manjši osip. Barv SLS+SKD ne bodo več branili dr. Jože Možgan, Leon Gostiša in Alojz Vesenjak. Na listi LDS ne bo kandidiral Jože Zimšek, tudi nekdanji celjski župan. Dr. Ciril Ribičič (ZLSD) si je obljubil, da bo poslej le še profesor na pravni fakulteti. Zoran Lešnik (DeSUS) bo upokojenec. Na volilnih lističih bo manjkala tudi fatalna Eda Okretič Salmič, poslanka, ki je bila leta 1996 izvoljena na listi DeSUS-a, letos pa je vladi dr. Andreja Bajuka dala enega od dveh manjkajočih glasov. Druga fatalna poslanka, Polonca Dobrajc, je zamenjala barve. Če se je leta 1992 in 1996 za vstop v parlament uspešno potegovala na listi SNS, tokrat kandidira na listi SDS. Še en usodni poslanec je zamenjal barvo. Ciril Pucko, Drnovškov 46. glas, ne bo kandidiral na listi krščanskih demokratov, pač pa na listi LDS.

Drži: velika večina poslancev si želi, da bi se vrnili v parlamentarno dvorano, ki bo v tem mandatu mnogo bolj imenitna.

Župani v ofenzivi

Ob starih poslancih bodo največje zvezde letošnjih volitev župani. Pravzaprav znaten del poslancev, ki ponovno kandidira, opravlja tudi župansko funkcijo. Zdi se, da so prav župani tista vaba, ki po mnenju strankarskih strategov zagotavlja najbogatejši ulov. To dejstvo za sedanji ustavni red predstavlja določen problem. Ustava nekoliko utopično obljublja, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva. No, mnogo bolj kot ljudstvu so poslanci lojalni lastni stranki. Ob strankarski lojalnosti pa je izjemno pomembna še lojalnost domačemu kraju. Lojalnost "celemu ljudstvu", nacionalnemu interesu, je torej šele na tretjem mestu. To, da bi poslanci odrekli lojalnost stranki, se je zgodilo le redko. Najpogosteje tedaj, ko je bilo treba braniti interese domače fare. Že v tem poslanskem mandatu je bil županski lobi eden najmočnejših parlamentarnih lobijev. Bil je tako močen, da je mešal štrene vladi in vladajoči koaliciji. Lokalno obarvane ad hoc alianse so bile izjemno močne zlasti pri odločanju o državnih investicijah. Občinski interes je bil pogosto močnejši od državnega interesa, kar ni nujno dobro. Zakaj? Zato, ker župane zanima predvsem, ali bodo dobili denar za asfalt v matični občini, izgradnja drugega železniškega tira od Kopra do Divače, ki je vitalnega pomena za celotno državo, pa se jih neposredno ne tiče. Na letošnjih parlamentarnih volitvah bo nastopilo okrog 70 županov, zvezd lokalnega okolja, zato lahko pričakujemo, da bo županski lobi ostal izjemno vpliven.

Največ županov je na kandidatne liste uvrstila združena SLS+SKD. Tudi sicer ta stranka premore največje število županov. Ker so bili javnomnenjski ratingi te stranke v zadnjih mesecih nizki, lahko tvegamo napoved, da bodo prav kandidati z županskimi nazivi stranki zagotovili občutno boljši rezultat. "Rezervno" volilno telo SLS+SKD je namreč relativno veliko, ugledno ime iz domačega kraja pa bo močno vplivalo na neodločene volivce. Znaten del slovenskega volilnega telesa je lokalpatriotski. Župani pa so tisti bojevniki, ki naj bi lokalne interese braniti v osovraženi prestolnici. Ob naštevanju županov, ki kandidirajo na državnih volitvah, seveda tvegamo, da naš seznam ne bo popoln. Tolaži pa nas dejstvo, da kandidatne liste še niso uradne.

SLS+SKD v ogenj volilne kampanje pošilja Alojza Kavčiča (župana občine Juršinci), Andreja Fabjana (Črnomelj), Antona Jakopiča (Dobrepolje), Benedikta Podergajsa (Vojnik), Franca Hudoklina (Šentjernej), Francija Bogoviča (Krško), Igorja Drakslerja (Škofja Loka), Ivana Žagarja (Slovenska Bistrica), Janeza Praperja (Mežica), Janka Halba (Rogaševci), Josipa Bajca (Postojna), Jožefa Koceta (Turnišče), Jurija Malovrha (Šentjur), Kristjana Janca (Sevnica), Slavka Mihaliča (Sv. Jurij), Toneta Smolnikarja (Kamnik), Valentina Južniča (Kostel), Venčeslava Senekoviča (Pesnica), Vilija Trofenika (Ormož) in Zorana Madona (Kanal). Množica je kar pisana, saj si je nekaj županov slavo pridobilo še v času, ko okrog vratu niso imeli obešene županske verige. Zoran Madon, denimo, je v parlamentarnem sklicu 1992-1996 vodil znamenito "Madonovo komisijo", ki je raziskovala orožarske posle, vendar se ni dokopala do kakšnih usodnih dognanj. Kamniški župan Tone Smolnikar ne slovi zgolj zaradi tega, ker je na mestnem trgu pekel vola in ga postregel Kamničanom, pač pa je zvezda postal kot TV novinar. Janko Halb je bil poslanec že leta 1990, opravljive družabne kronike pa so poskrbele za njegovo nesmrtno slavo, ko je 20. julija 1990 v posebni poslanski pobudi pristojne parlamentarne službe pozval, naj popravijo vodovodno napeljavo in na moška stranišča postavijo pisoarje. Parlament tedaj res ni imel pisoarjev, dandanes pa so stranišča na Šubičevi mnogo bolj imenitna.

Neposredni tekmec združene SLS+SKD bo Bajukova Nova Slovenija. Stranki imata podoben rodovnik in sorodno volilno bazo, predvolilni marketing obeh strank pa je bistveno drugačen. Zagožnova SLS+SKD se predstavlja kot stranka, ki je sposobna voditi dialog in iskati kompromise, Bajukova NSi pa trdi, da drži besedo. Ker je NSi rosno mlada stranka, volivcem ne more ponuditi dolgega seznama kandidatov, ki bi bili hkrati župani. Pol ducata pa jih bodo vendarle poslali v bitko. Lokalni zvezdniki NSi so Anastazij Živko Burja (Lukovica), Anton Kokalj (Vodice), Anton Zakrajšek (Velike Lašče), Franc Bezjak (Majšperk), Franc Krepša (Sv. Andraž) in Franci Vovk (Dolenjske Toplice). Bajukova Nova Slovenija je kot stranka sicer dovolj prepoznavna, vprašanje pa je, ali ima zadostno število političnih zvezdnikov. Videli bomo, da NSi je relativno skromno število županov nadoknadila na dokaj originalen način.

LDS v volilno bitko pošilja dober ducat županov. Anton Butolen iz Žetal bo nastopil v Halozah, poslanec Ciril Metod Pungartnik v Trebnjem, kjer se bo bodel z Lojzetom Peterletom in gledališčnikom Borisom Kobalom. Cveta Zalokar Oražem, ki jo je leta 1994 za domžalsko županjo kandidirala Združena lista, leta 1998 pa skupina občanov, tokrat na volilnem plakatu stoji ob dr. Janezu Drnovšku. Župan Ilirske Bistrice Franc Lipolt, sicer član Zveze za Primorsko, je na listi LDS zato, ker sta Zveza za Primorsko in LDS sklenili predvolilno zavezništvo. Mirko Kaplja je litijski župan postal že leta 1990, zdaj pa se poteguje tudi za ponovitev poslanskega mandata. Sicer pa so na listah LDS še Ivan Purnat (župan Nazarij), Janez Komljanec (Slovenj Gradec), Jože Špindler (Ljutomer), Jožef Košir (Zreče), Julijan Šorli (Tolmin), Leo Kremžar (Miklavž na Dravskem polju), Matjaž Švagan (Zagorje), Milan Kopušar (Šoštanj) in Valentin Schein (Cerknica).

Ducat županov v bitko pošilja tudi Janez Janša, SDS. Bojan Starman, župan Žirov in državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo (ter nekdanji direktor Alpine), bo v drugi škofjeloški volilni enoti eden od protikandidatov sedanjega predsednika vlade dr. Andreja Bajuka. Sicer pa SDS v volilno bitko pošilja še nekaj amfibij, torej kandidatov, ki so hkrati župani in poslanci: poslanec Pavle Rupar je župan Tržiča, Franc Pukšič vodi občino Drstenik, Franc Čebulj prihaja iz Cerkelj, Mirko Zamernik iz Luč, Miroslav Luci s Ptuja in Franc Jazbec iz Štor. Barve SDS pa bodo branili še župani Franc Sušnik (Vransko), Jože Tanko (Ribnica), Siniša Germovšek (Bovec), Štefan Prša (Velika Polana) in Tomaž Štebe (Mengeš).

Tudi Združena lista stavi na župane. Tradicija kaže, da so v primorskih občinah glavni adut Združene liste županje. Breda Pečan (Izola) in Vojka Štular (Piran) že imata poslanske izkušnje, saj je bila piranska županja v parlament izvoljena leta 1990, Breda Pečan pa leta 1992. Kočevski župan Janko Veber se je v parlament kvalificiral leta 1996, župan Hrastnika Leopold Grošelj pa je v zboru občin sedel med letoma 1990 in 1992. Ostali župani, ki se potegujejo za poslanski mandat in so napravljeni v barve Združene liste, so še Anton Kovše (Podvelka), Boris Bregant (Jesenice) in Janko Stušek (Radovljica).

Posebneža med župani, ki se potegujejo za članstvo v državnem zboru, gotovo predstavlja Marjan Poljšak, župan Ajdovščine. Poljšak kandidira na listi Nove stranke, saj njegova Nacionalna stranka dela ne kandidira. Poljšak si je status poslanske legende zagotovil med letoma 1992 in 1996, ko je bil eden najglasnejših in najpogosteje citiranih poslancev, v parlament pa je bil tedaj izvoljen kot kandidat Jelinčičeve SNS.

Ministrski mnogoboj

Najbolj znana imena bodo kandidirala v Ljubljani. Naključje pa je hotelo, da bo druga najbolj vroča arena predvolilnih bojev v Ajdovščini, torej v občini, ki ji poveljuje Marjan Poljšak. Mimogrede, Ajdovščina je volilna enota, v kateri je bil leta 1996 izvoljen Ivo Hvalica. Barve SDS bo v Ajdovščini tokrat branil minister za delo in nekdanji direktor varnostno-informativne službe dr. Miha Brejc. LDS-ovski tekmec bo bivši notranji minister Mirko Bandelj. Tretji ex minister, ki nas bo pozdravljal s plakatov v Ajdovščini, je nekdanji obrambnik Alojz Krapež, kandidat Demokratske stranke.

Sicer pa SDS na volitve pošilja pol ducata sedanjih ministrov. Ob dr. Brejcu na volitvah nastopajo še kulturnik Rudi Šeligo, pravosodna ministrica Barbara Brezigar, gospodarstvenik dr. Jože Zagožen, minister za zdravstvo dr. Andrej Bručan in obrambnik Janez Janša.

Slab ducat sedanjih ali bivših ministrov v ogenj pošilja tudi SLS+SKD. Iz sedanje vladne administracije prihajajo kandidati Zvonko Ivanušič (finance), Anton Bergauer (promet), Janko Razgoršek (turizem), dr. Andrej Umek (minister za okolje, ex minister za znanost), Lojze Marinček (znanost) in Ciril Smrkolj (kmetijstvo). Ministrske pisarne pa so v preteklosti že zasedali tudi dr. Peter Vencelj (ex minister za šolstvo), Janko Deželak (ekonomski odnosi), Ivo Bizjak (notranje zadeve), dr. Marjan Jereb (zdravstvo) in dr. Franci Demšar (obramba). Zdi se, da je Zagožnovi SLS+SKD na volilne liste uspelo uvrstiti precejšnje število ministrov, ki so bili nekoč člani krščanskih demokratov, a so se potem razšli z Lojzetom Peterletom. Ivo Bizjak je ob tem, da je bil nekoč notranji minister, znan predvsem kot varuh človekovih pravic. Ob imenu dr. Petra Venclja pa velja dodati, da ni le nekdanji šolski minister in državni sekretar v zunanjem ministrstvu, pač pa tudi predsednik društva slovenskih katoliških izobražencev.

Neposredna konkurenca SLS+SKD, torej Nova Slovenija, pošilja na volilno bojišče tri visoke vladne uradnike. Ob sedanjem predsedniku vlade dr. Andreju Bajuku bo mesto v parlamentu iskal še sedanji zunanji minister Lojze Peterle. Vizitka z napisom minister za kulturo pa je nekoč pripadala kandidatu NSi dr. Andreju Capudru.

Največ bivših ministrov, ki kandidirajo za vstop v parlament, prihaja iz vrst LDS. Ob ex ministrskem predsedniku dr. Janezu Drnovšku so v vladnem kabinetu uradovali še dr. Dimitrij Rupel (zunanje zadeve), Mirko Bandelj, Jelko Kacin (informiranje, obramba), dr. Slavko Gaber (šolstvo), Borut Šuklje (kultura, notranje zadeve), dr. Pavle Gantar (okolje), Janez Kopač (finance), Mitja Gaspari (finance), Jožef Školč (kultura), Igor Bavčar (notranje zadeve, Evropa) in Tone Rop (delo).

Med kandidati Združene liste lahko najdemo Jožico Puhar, nekdanjo ministrico za delo, ki je v drugi polovici devetdesetih kot slovenska veleposlanica službovala v Makedoniji. Ministrsko funkcijo pa je opravljal tudi dr. Rado Bohinc, nekdanji minister za znanost.

Trije nekdanji člani vlade bodo nastopili tudi na kandidatni listi združenih Zelenih. Po dolgih letih bomo tako na isti kandidatni listi srečali dr. Božidarja Voljča (ex minister za zdravstvo), Miho Jazbinška (ex minister za okolje) in dr. Lea Šešerka, nekdanjega podpredsednika vlade.

Predsedniki

Na kandidatne liste se vrača še eno zanimivo ime. Ivan Oman, prvi predsednik Slovenske kmečke zveze in član predsedstva republike med letoma 1990 in 1992, je sklenil ponovno kandidirati. Leta 1996 ga kandidatura ni zamikala. Ker pa velja za duhovnega očeta združitve SLS in SKD, očitno tokrat ni mogel reči "Ne!" Nastopa na listi združene SLS+SKD.

Na parlamentarnih volitvah nastopa še nekaj osebnosti, ki so se v devetdesetih letih potegovale za predsedniško funkcijo. Na predsedniških volitvah leta 1992 sta se za ta položaj potegovala Jelko Kacin in Darja Lavtižar Bebler. Danes oba kandidirata v gorenjski volilni enoti na listi LDS. Leta 1992 je bila Darja Lavtižar Bebler kandidatka socialistične stranke, Kacin pa kandidat demokratov.

Leta 1997 sta bila tekmeca na predsedniških volitvah Jože Bernik in Marjan Cerar. Bernik je bil tedaj skupni predsedniški kandidat SDS in SKD, Cerar pa se je za kandidaturo odločil kot solist. Zabavno je, da danes tudi Bernik in Cerar nastopata na listi iste stranke, Nove Slovenije. Politična biografija Marjana Cerarja gotovo sodi med bolj vratolomne. Nekdanji direktor Belinke je namreč v strankarsko politiko vstopil skozi vrata demokratske stranke, potem je bil blizu LDS, leta 1997 pa se je odločil za solistično predsedniško kandidaturo. Na predsedniških volitvah je zbral 7 odstotkov glasov, kar je za samostojnega kandidata spodoben rezultat. No, na letošnjih parlamentarnih volitvah Cerar nastopa na listi stranke, ki je diametralno nasprotna od stranke, skozi katero je vstopil v politično areno. Mimogrede, njegov brat Vasilij ostaja zvest Združeni listi.

Na letošnjih parlamentarnih volitvah nastopata še dva veterana predsedniških volitev. Leta 1992 je za predsedniško funkcijo kandidiral Ivo Bizjak, leta 1997 pa Janez Podobnik. Bizjak in Podobnik danes kandidirata na listi združene SLS+SKD.

Poslanec se vrača

SLS+SKD na volitve pošilja 26 sedanjih poslancev, LDS 25, SDS dvanajst, Združena lista osem, DeSUS in SNS pa tri. Zanimivo pa je, da se za članstvo v parlamentu poteguje precejšnje število poslancev, ki so v parlamentu delovali med letoma 1990 in 1996. Predvsem v Bajukovi Novi Sloveniji smo na kandidatni listi zasledili znatno število kandidatov, ki so poslanski status že imeli. Dr. Avguštin Mencinger je bil leta 1990 poslanec v zboru občin. Vlasta Sagadin je bila poslanka v zboru združenega dela. Tudi Marjan Starc, nekdanji direktor izolskega Mehana, je bil delegat v zboru združenega dela. Tomaž Pavšič, ki je bil v drugi polovici devetdesetih zaposlen na slovenskem konzulatu v Trstu, je bil delegat v zboru občin. Janez Lampret in Jože Magdič sta bila leta 1990 delegata družbenopolitičnega zbora. Jožef Kocuvan pa je poslanski mandat nastopil leta 1992.

Na listah ostalih strank najdemo še nekaj potencialnih povratnikov. Drago Šiftar tudi tokrat - tako kot leta 1992, ko je bil tudi izvoljen - kandidira na listi SDS. Jaša Zlobec ponovno kandidira na listi LDS. Andrej Magajna je bil leta 1990 v družbenopolitični zbor izvoljen na listi socialdemokratske stranke, sredi devetdesetih se je pridružil krščanskim socialistom. Danes krščanski socialisti na volitvah nastopajo skupaj z Združeno listo. Za Združeno listo nastopa tudi Franček Rudolf, ki je bil leta 1990 poslanec v zboru združenega dela, leta 1992 je neuspešno kandidiral na listi demokratske stranke, leta 1996 pa na listi Slovenskega foruma.

Župan gre v parlament

Ob sedanjih županih se za poslansko funkcijo poteguje še znatno število nekdanjih županov. Med najbolj znane sodi Magdalena Tovornik, nekdanja mariborska županja, ki nastopa na listi LDS. Po županski karieri je Magdalena Tovornik prestopila v diplomatske vrste in kot slovenska veleposlanica službovala v Strasbourgu. Največ nekdanjih županov pa je spet na listi združene SLS+SKD. Večina ima za seboj tudi poslanski mandat. Janez Per, muzikant in poslanec, je bil župan v Mengšu. Stanislav Brenčič je bil župan Logatca. Janez Podobnik je bil župan v Cerknem, Ivan Božič v Tolminu, Peter Hrastelj v Laškem, Jakob Presečnik v Mozirju, Milan Dobnik pa v Žalcu. SDS na Jesenicah računa na uspeh ex župana dr. Božidarja Brudarja. Franc Kvaternik, kandidat NSi, je bil leta 1990 župan Vrhnike. Aurelio Juri (ZLSD) je bil župan Kopra, njegov strankarski kolega Samo Bevk pa župan Idrije.

Državni uradniki

Pogled na kandidatne liste potrjuje tezo, da je tudi med visokimi državnimi uradniki precej ljudi, ki so strankarsko vezani. Državni sekretarji, ki naj bi predstavljali vez med strokovnim delom državne uprave in ministrom kot politikom, se množično odločajo za kandidaturo. Janševa SDS je na kandidatne liste uvrstila državne sekretarje Nika Jurco (okolje), Franca Cukjatija (zdravstvo), dr. Antona Jegliča (znanost), Petra Verliča (promet) in Andreja Vizjaka (delo). SLS + SKD je za potrebe volilnega boja angažirala Metko Zevnik, državno sekretarko na ministrstvu za šolstvo. No, Metka Zevnik je sploh zelo zanimiva oseba. Ne le, da je državna sekretarka. Pravkar je postala tudi direktorica zavoda za šolstvo. Na volitve gre tudi državni sekretar v obrambnem ministrstvu Miro Terbovc, pa Franci But (kmetijstvo) in Janez Zajec (zdravstvo).

Marko Štrovs, državni sekretar na ministrstvu za delo, kandidira na listi NSi. Štrovs je tudi glavni tajnik stranke. Nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Majda Širca kandidira za LDS. Staša Baloh Plahutnik, ki je kot državna sekretarka službovala na ministrstvu za gospodarstvo, pa kandidira za ZLSD.

In ostali visoki državni uradniki? Direktorica urada za informiranje Alenka Paulin kandidira za SDS. Za SDS kandidirajo tudi Dimitrij Kovačič (namestnik generalne sekretarke vlade), Majda Potočnik Rudl (direktorica urada za invalide) in Jožef Jurša, (generalni sekretar obrambnega ministrstva). Šef kabineta predsednika vlade Igor Senčar pa kandidira na listi NSi.

Čez tri teden bo jasno, katere zvezde volilnega neba bodo ostale. In katere bodo ugasnile.