Ali H. Žerdin

18. 12. 2000  |  Mladina 51  |  Politika

Varuhinja in sodnik

Darja Lavtižar Bebler

Darja Lavtižar Bebler
© Denis Sarkić

Dr. Ciril Ribičič, ustavni sodnik? Darja Lavtižar Bebler, varuhinja človekovih pravic? Predsednik republike ju priporoča državnemu zboru. Dr. Ribičič potrebuje 46 glasov. Darja Lavtižar Bebler potrebuje 60 glasov. Sta za funkcijo primerna? Dr. Ribičič je nedvomno izvedenec za ustavno pravo. Vzajemna bibliografska baza podatkov, ki jo najdemo na internetu, pove, da je dr. Ribičič avtor 229 bibliografskih enot. V tej množici je kar 117 monografskih publikacij, torej knjig in sorodnih izdelkov. Dr. Ciril Ribičič je hkrati dolgoletni profesor na pravni fakulteti. Prvo službo si je našel na pravni fakulteti kot asistent na katedri za ustavno pravo. Tudi njegov knjižni prvenec, objavljen, ko je štel vsega 25 let, je bil posvečen ustavi. Okej, bil je soavtor, ne edini avtor. Kaj je torej problem? To, da je Ribičičev svetovni nazor prepoznaven? To, da ni zgolj izvedenec, pač pa ima tudi politično prepričanje?

Trditi, da obstaja pravna znanost, ki bi bila brez političnega in svetovnonazorskega prizvoka, bi bilo smešno. Problem pa vendarle obstaja. V zadnjem desetletju se namreč ni zgodilo, da bi za mesto ustavnega sodnika kandidirala oseba, ki je vodila politično stranko. Dr. Ribičič je leta 1989 prevzel vodenje Zveze komunistov - stranke demokratične prenove, vodil pa jo je do decembra 1992. V pisani druščini oseb, ki so službovale na ustavne sodišču, najdemo nekaj ustanoviteljev novih političnih stran, vsaj dva člana ustavnega sodišča sta leta 1990 kandidirala za funkcijo člana slovenskega predsedstva, včasih se je pripetilo, da je bilo v poslovanju ustavnega sodišča toliko strankarsko-političnih šumov, da se ni vedelo, ali imajo stranke vpliv na sodnike ali pa je morda celo obratno; da namreč ustavni sodniki vplivajo na politične stranke. Iluzija, da je ustavno sodišče nepolitična institucija, ki z naravoslovno preciznostjo meri, ali je nek predpis skladen z ustavnim redom ali ni, torej ne obstaja več. Res je tudi, da se je Ribičič po letu 1992, ko je opustil vodenje stranke, postopno umikal iz strankarske politike. Leta 1993 je bil izvoljen v predsedstvo Združene liste, leta 1996 je bil na volitvah izvoljen v parlament, 1997 je ostal le še član programskega sveta, letos pa na volitvah ni več kandidiral. Je dr. Ribičič še kontaminiran z visoko strankarsko funkcijo, s katere je odstopil pred natanko osmimi leti? Parlamentarno glasovanje bo najbrž pokazalo, da ni več kontaminiran, saj ga bodo podrle vsaj poslanske skupine Združene liste, LDS in DeSUS-a.

Kaj pa Darja Lavtižar Bebler? Je še kontaminirana? Kandidatka za varuhinjo človekovih pravic je letos kandidirala na parlamentarnih volitvah, a ni bila izvoljena. Če Darjo Lavtižar Bebler primerjamo z Ivom Bizjakom, prejšnjim varuhom človekovih pravic, najdemo nekaj stičnih točk. Ivo Bizjak in Darja Lavtižar Bebler sta leta 1992 neuspešno kandidirala na predsedniških volitvah. Nikoli nista bila člana Zveze komunistov. Ivo Bizjak je bil pred prihodom na funkcijo varuha človekovih pravic notranji minister, še pred tem pa podpredsednik krščanskih demokratov. In še pred tem je bil predsednik zbora občin slovenske skupščine. Darja Lavtižar Bebler je nekoč službovala kot strokovna sodelavka SZDL, po letu 1994 pa je postala članica LDS. Danes je članica izvršilnega odbora LDS. Po poklicu je pravnica. Ker varuhinja človekovih pravic za izvolitev potrebuje 60 glasov, utegne parlament presoditi, da je za to funkcijo preveč kontaminirana. V tem trenutku namreč še nima zagotovljenih glasov združene SLS+ SKD. Pred meseci, ko se je Ivo Bizjak še drugič potegoval za položaj varuha človekovih pravic, je dobil glasove poslancev LDS, vendar ni bil izvoljen, ker ga ni podprla poslanska skupina SDS.

Ob glasovanju o varuhinji človekovih pravic in novem ustavnem sodniku se bo zagotovo pojavilo še eno vprašanje. Čez nekaj mesecev bo parlament glasoval tudi o novem guvernerju Banke Slovenije, saj se dr. Francetu Arharju izteka mandat. Kdo bo guverner? Se bo ob kandidatu za guvernerja spet pojavila dilema, ali je preveč kontaminiran s strankarsko pripadnostjo?