Ali H. Žerdin

4. 3. 2003  |  Mladina 9  |  Politika

Referendumska ustava

Državni zbor je sfriziral ustavo, ob tem pa tvega, da sesuje kredibilnost ustavnega reda

Veselje pozicije: Potrč, Anderlič in Kremžar

Veselje pozicije: Potrč, Anderlič in Kremžar
© Boban Plavevski

Najbolj svež anketni rezultat govori, da vstop v Nato podpira 37 odstotkov vprašanih, 36 odstotkov vprašanih pa vstopu nasprotuje. Ker gre za zadnjo predreferendumsko meritev, izvedeno v okviru raziskave Politbarometer, je rezultat pomenljiv in ga je vredno natančneje analizirati. Če bi rezultat 37:36 ekstrapolirali, bi dobili - če cifre zaokrožimo - razmerje 51:49. Če bi bili predrzni in bi anketni rezultat prevedli v referendumski izid, bi lahko sklenili, da se je volilno telo za las izreklo za vstop v Nato. Vendar, stop. Počasi. Ker prejšnji referendumski rezultati kažejo, da je na referendumih navadno okrog dva odstotka glasov neveljavnih, moramo rezultat 51:49 rahlo popraviti. "Za" bi glasovalo slabih 50 odstotkov, 48 odstotkov bi glasovalo "proti", dva odstotka glasovnic pa bi bila neveljavna.

Kaj bi pomenilo, če bi na referendumu o vstopu Slovenije v Nato 49,8 odstotkov udeležencev glasovalo "za", 48 odstotkov bi bilo "proti", 2,2 odstotka glasovnic pa bi bila neveljavna? Ponovimo: tak rezultat ni nastal v naši bolestni domišljiji. Tak rezultat dobimo, če preračunamo številke iz zadnje javnomnenjske ankete, katere naročnik je vlada. Kaj bi torej pomenilo, če bi bil referendumski rezultat res tak? Gremo v Nato ali ne? Ustavni red, ki je začel veljati decembra 1991, govori o tem, da je nek predlog na referendumu potrjen, če zanj glasuje več od polovice tistih, ki so se udeležili referenduma. Če bi referendumski rezultat 49,8 : 48 (+ 2,2 odstotka neveljavnih glasov) obračunavali po računskih pravilih, ki jih je postavila ustava iz leta 1991, bi sklenili, da predlog, naj Slovenija vstopi v Nato, ni dobil zadostne podpore. Res bi sicer bilo, da je za vstop glasovalo več ljudi kot proti vstopu. Ker pa je za vstop glasovalo manj ljudi od polovice, predlog ni dobil podpore. Volja ljudstva bi bila torej proti vstopu v Nato.

Prejšnji četrtek pa je slovenski parlament sprejel ustavna dopolnila. 71 glasujočih se je strinjalo z ustavno spremembo, 8 poslancev pa je spremembi nasprotovalo. Ena od sprememb govori tudi o načinu ugotavljanja referendumskih rezultatov, ko gre za referendum o vstopu v mednarodno organizacijo. Hec pa je, ker bi ob hipotetičnem rezultatu, ko 49,8 odstotkov ljudi podpira vstop v zavezništvo, 48 odstotkov pa vstopu nasprotuje (ta rezultati pa spet ni tako zelo hipotetičen, ker je izračunan iz realnih in najbolj svežih anketnih številk), državna volilna komisija ugotovila, da je ljudstvo idejo o vstopu v Nato podprla. Po ustavi, sprejeli decembra 1991, bi torej rezultat 49,8 : 48 pomenil, da je predlog zavrnjen. Sveže ustavno dopolnilo pa bi rezultat 49,8 : 48 interpretiralo drugače. Če bi se 23. marca res pripetilo, da bi za vstop v Nato glasovalo 49,8 odstotkov udeležencev referenduma, 48 odstotkov pa bi vstopu nasprotovalo, bi tak rezultat skladno z novim ustavnim redom pomeni, da ljudstvo vstop v zvezo Nato podpira. Novi ustavni red namreč pravi, da neveljavne glasovnice ne vplivajo na referendumski rezultat. Pri ugotavljanju rezultata po novem štejejo samo veljavne glasovnice. Stari ustavni red je neveljavne glasovnice interpretiral kot glasove proti nekemu predlogu.

Vprašanje je, kaj je hotel povedati volivec, ko je v volilni skrinjico odvrgel neveljavno glasovnico. Morda se je zmotil. Morda pa je to, da je oddal neveljavno glasovnico, tudi politična gesta. Če oddaš neveljavno glasovnico, s tem sporočiš, da podpiraš institut volitev ali referenduma, vendar se o ponujeni alternativi ne želiš izreči. Stara ustavna ureditev je neveljavno glasovnico izenačila z glasom proti. Nova ustavna ureditev pa neveljavno glasovnico razume skoraj kot volilno abstinenco. Vendar to, da oddaš neveljavno glasovnico, ni abstinenca.

Ker obstaja čisto realna možnost, da bo 23. marca volilno telo na referendumu pridelalo tesen rezultat, lahko že vnaprej rečemo, da bo zelo nerodno, če bi na interpretacijo rezultata vplivala nova ustavna ureditev. Del spremembe ustavnega reda je bil nujen in je smiseln. Gre za spremembo, ki zagotavlja zavezujočo naravo referendumskega rezultata. Na legitimno spremembo, ki zagotavlja zavezujočo naravo referenduma, pa se je prilepila še dvom vzbujajoča sprememba ugotavljanja rezultata. Sprememba ugotavljanja rezultata vzbuja dvom, ker je jasno, da je do nje prišlo zaradi pričakovanega tesnega referendumskega izida. Politični razred je referendumski del ustave spremenil zato, ker se boji tesnega rezultata pri vprašanju o vstopu v Nato. Tak poseg v ustavo, ki se dogodi le dobre tri tedne pred referendumom, ne povečuje pravne varnosti. Prej obratno. Tak poseg ustavo spreminja v orodje, ki naj političnemu razredu pomaga pri točno določenem referendumskem projektu.

Predstavljajmo si, da bi se 23. marca zvečer na semaforju republiške volilne komisije res zapisal rezultat 49,8 : 48. Vlada bi takoj zatem na sedež zavezništva sporočila, da je skladno z ustavo ljudstvo podprlo idejo, da Slovenija pristopi v zvezo Nato. In potem bi šli pokat z radgonsko penino.

Ob tem pa bi se zgodilo še nekaj. Počila bi tudi kredibilnost ustavnega reda. Ustava, ki je zgolj orodje, uporabljeno za enkratne projekte, pač nima potrebne kredibilnosti. To, da poči kredibilnost ustavnega reda, pa je huda reč. In kockanja s kredibilnostjo ustavnega reda si parlament ne bi smel privoščiti. A je storil prav to.