Gradbeno posiljevanje Bleda

Bled je v svoji osnovi arhitekturni biser. Urbana krajina je nastajala počasi, izjemno premišljeno in tenkočutno, kot izraz človekovega organskega vživetja v prostorLepota uglašenosti naravne in človekove arhitekture je ponesla ime tega koščka Slovenije v svet. Vse več ljudi je hotelo to lepoto tudi uživati. To pa je več 'prispevalo' k razvrednotenju prostora kot k pametni nadgradnji. Vasi so se utopile v natrpan kompleks hotelov, gostinskih lokalov, športnih objektov ...

Sedaj na Bledu poteka boj za gradnjo dveh novih objektov tik ob jezeru oziroma boj proti tej gradnji. Gre za širitev zasebnega Diagnostičnega centra v Vili Bogatin in za novo kongresno dvorano in bazene (wellness center) ob hotelu Golf. Boj poteka med investitorji in občino na eni in več sto prebivalci Bleda na drugi strani. Čemu sploh, se lahko vprašamo, ko pa imamo vse potrebne zakonske in podzakonske akte ter pristojne ustanove, ki urejajo posege v prostor in varovanje njegovih prepoznanih vrednot? Zato, ker se lahko akti in ustanove uklonijo parcialnim interesom posameznikov, če so ti zadosti vplivni oziroma kapitalsko močni, seveda. Sam dosedanji postopek legaliziranja obeh omenjenih projektov pove več kot dovolj.

Decembra 2001 je svet Občine Bled na predlog Diagnostičnega centra in hotelov P & G (Park in Golf) sprejel program za pripravo sprememb in dopolnitev prostorskoureditvenih pogojev (PUP). Predlagane spremembe in dopolnitve PUP-a naj bi odprle vrata gradnji novih objektov ob Diagnostičnem centru in hotelu Golf, saj prvotni PUP tega ni omogočal. Tri mesece kasneje, februarja lani, je bila izpeljana javna razgrnitev sprememb s prikazanima načrtovanima objektoma. Odzivi so bili burni. Najprej zaradi tega, ker sta bila oba projekta prikazana zelo nejasno. Potem še zaradi vsakega objekta posebej. Poglejmo bistvene pripombe.

Širitev Diagnostičnega centra bi se izpeljala na skrajno občutljivem, štirikrat zavarovanem območju (vaško jedro, arheološka dediščina in dve vplivni območji). Nov objekt bi stal znotraj vplivnega 150-metrskega obrežnega pasu ob jezeru, pa tudi znotraj vplivnega območja Blejskega gradu (radij 250 metrov od gradu). Po odloku, ki razglaša obe vplivni območji, se v tem prostoru ne smejo načrtovati objekti, ki bi s svojo namembnostjo, obliko ali velikostjo negativno vplivali na funkcionalne in vizualne prvine spomenika. Tega so se do nedavnega na občini zelo strogo držali. Ko je sosed Diagnostičnega centra hotel adaptirati majhno leseno hiško (Pod skalo 6), da bi v njej živel, so ga na občini večkrat zavrnili. S posegom bi menda preveč posegel v ohranjeni prostor, poleg tega ima hiška status profane kulturne dediščine. Zato je parcelo s hiško prodal in se odselil na Štajersko. Projekt širitve Diagnostičnega centra predvideva novogradnjo prav na tej parceli - hiško bi porušili in zgradili nadomestno gradnjo (!). Novi objekt bi zagotovo prizadel vizualno podobo prostora, na primer cerkev sv. Martina vizualno ne bi več stala na skali, ampak na betonskem bloku. Zaradi načrtovane pozidave bi podrli tudi drevesa. S podzemnimi parkirišči, 40-60 parkirnih mest, bi se premočno poseglo v strogo zavarovano jezersko skledo.

Tudi širitev hotela Golf bi posegla na zavarovano vplivno območje obrežnega jezerskega pasu. S spremembami v PUP-u bi se zazidalna površina ob hotelu povečala za več kot štirikrat. Razmere na lokaciji bi se z zazidavo povsem spremenile. Pokvarjen bi bil pogled z gradu na središče Bleda. Poleg tega bi kopališka dejavnost povzročila dodaten hrup, kajti gladina jezera deluje kot opna zvočnika in glasove ojači.

Pripombe k obema projektoma se slišijo utemeljene, vendar občine niso prepričale. Ker so postajali nasprotniki gradnje vse glasnejši, se je občina odzvala temu primerno. Oktobra, na zadnji seji prejšnjega sklica, je občinski svet po hitrem postopku sprejel odlok o spremembah in dopolnitvah PUP-a in tako prižgal zeleno luč za gradnjo. Najprej te točke sploh ni bilo na dnevnem redu in svetniki so dobili gradivo na mize šele na seji. Vseeno so se na hitro odločili. Zadevo je bilo pač treba spraviti skozi proceduro še pred jesenskimi volitvami. Svet je sam sebi v posmeh na isti seji sprejel še odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega načrta občine Bled, ki v 28. členu pravi: "Zeleni pas ob jezeru in vse parkovne površine na Bledu so opredeljene kot javne zelene površine. Te površine naj se urejajo kot javne površine, omejujejo naj se vsi posegi, ki bi lahko razvrednotili sedanje kvalitete tega prostora."

Dodatno razočaranje so domačini doživeli ob novici, da je Zavod za varstvo kulturne dediščine (zavod) dal soglasje k širitvi Diagnostičnega centra. Znano je namreč bilo, da mag. Nika Leben s kranjske območne enote zavoda nasprotuje projektu. Vendar je Lebnova, po mnenju domačinov zaradi hudih pritiskov, zaprosila centralno enoto v Ljubljani, naj ustanovi strokovno komisijo, ki bo presodila primernost posega. Ta pa se je odločila v prid graditeljem. Pri komisiji sta sporni vsaj dve stvari. Prvič, komisija na začudenje Lebnove k sodelovanju ni povabila nikogar iz kranjske območne enote, ki dediščinsko problematiko Bleda najbolje pozna, in drugič, že ime Komisija za razrešitev prostorskih kapacitet Diagnostičnega centra v Vili Bogatin pove, da je to komisija za reševanje težav Diagnostičnega centra in ne za reševanje kulturne dediščine. Da ne gre zgolj za napako v imenu, priča to, da se je komisija sestala kar v projektantskem ateljeju.

Občani so tako ugotovili, da se na občino, ki ima več sto milijonov izgube in komaj čaka nove investicije, pa tudi na strokovne ustanove ne morejo zanesti. Za začetek so občini predlagali, naj razveljavi na hitro sprejeti odlok, saj so v njem odkrili celo vrsto zavajanj in napak. Ena ključnih je ta, da je širitev Diagnostičnega centra opredeljena kot nadomestna gradnja za objekt z naslovom Pod skalo 14. Objekta s tem naslovom pa ni, tudi v evidencah upravne enote ne. Hkrati so zbrali podpise proti spornima gradnjama, 725 podpisov proti širitvi Diagnostičnega centra in 507 podpisov proti širitvi hotela Golf, kar jim daje možnost referenduma in ustavnega spora.