Pomagajmo!

26. februarja letos je parlament sklenil, da bo Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) poslej vodil Borut Miklavčič. Tako je po enajstih letih vodenje tretje največje javne blagajne v Sloveniji prevzela nova osebnost. Med letoma 1992 in 2003 je namreč ZZZS, ustanovo, v kateri se je lani obrnilo 340 milijard zdravstvenega denarja, vodil Franc Košir. Ne Franc Košir ne Borut Miklavčič v obdobju parlamentarne demokracije svojih imen nista uvrščala na kakšne strankarske volilne liste. Nista sedela v organih strank. Vendar ne Miklavčič ne Košir nista osebi brez članskega statusa. Borut Miklavčič, novi direktor, je član lions kluba Ljubljana. Franc Košir, bivši direktor, pa je član rotarijcev. Povedano bolj senzacionalistično: eno največjih finančnih ustanov v državi je skoraj ducat let vodil član rotarijanske organizacije, po novem pa jo vodi tem pa jo je prevzel član lions kluba Ljubljana.

Kaj, pravzaprav so lions klubi? Kaj so rotary klubi? Obe organizaciji sta po osnovnem profilu dobrodelni organizaciji. Geslo lionov je: "Pomagamo!" Geslo rotarijcev je "Nesebična pomoč". Rotarijsko geslo iz leta 1911 pravi: "Največ pridobi, kdor najbolj pomaga." Kodeks lionistične etike pravi: "Dokazovati se z nudenjem pomoči, z marljivim delom in z vzornimi dejanji." Obe organizaciji sta z delovanjem v Sloveniji začeli na začetku devetdesetih let, praktično hkrati s prvimi parlamentarnimi volitvami. Vendar tradicija rotarijske organizacije sega v leto 1931, ko je bil prvi slovenski rotarijski klub ustanovljen v Mariboru. Ker je bil socialistični režim prepričan, da je že sam po sebi utelešenje dobrote in nesebične pomoči, prostora za delovanje lionov, rotarijcev in drugih dobrodelnih organizacij ni bilo. Če se lioni ukvarjajo predvsem z zbiranjem pomoči za slepe, slabovidne in gluhe, se rotarijci ukvarjajo s pomočjo nadarjenim, denimo zbiranjem denarja za štipendije.

Članstvo obeh organizacij se srečuje na rednih večernih sestankih; rotarijci se praviloma srečujejo enkrat tedensko, dokaj stroga pravila pa določajo, da oseba, ki na sestankih prepogosto manjka, izgubi članstvo. Sestanki lionov imajo nekoliko manjšo gostoto, pa tudi toleranca ob odsotnosti je nekoliko večja. Članstvo v lions klubih je bolj številčno. Adresar, ki ga lioni redno ažurirajo, našteva več kot tisoč članov, ki delujejo v 38 klubih. V 15 rotary klubih pa deluje okrog 500 ljudi. Delovanje rotarijcev je rahlo diskretno. Na medmrežju so objavljeni podatki o ljudeh, ki vodijo posamezne klube, podatki o širšem članstvu pa so na voljo le v posebnih mednarodnih imenikih. Rotarijci torej imen članstva ne obešajo na velik zvon, grobo pa bi pretiravali, če bi trdili, da gre za nekakšno tajno ložo, podobno prostozidarjem. Podatki o članstvu v lions klubih so pogosto objavljeni tudi na medmrežju; tisti klubi, ki imajo svoje spletne naslove, na njih praviloma objavljajo tudi sezname članov. Članstvo v rotarijskih klubih je za odtenek bolj ekskluzivno. Vendar pravila, da naj bi v posameznem klubu sodeloval le en predstavnik določenega poklica, ne jemljejo preveč dobesedno. Zdravniki niso le zdravniki, pač pa so lahko internisti, kardiologi, kirurgi ... Zelo groba posplošitev pravi, da so rotarijci za odtenek bolj desno-konservativni, lioni pa nekoliko bolj levo-liberalni. Obstaja pa precej primerov, ki zapisano posplošitev postavljajo pod vprašaj. Rotarijci so pretežno moška združba. V slovenskih rotary klubih je včlanjenih okrog dva ducata žensk, torej slabih pet odstotkov. Pedantno knjigovodstvo lionistične organizacije pa pravi, da slovenski klubi premorejo 22 odstotkov žensk. Organizaciji sta nekoliko rivalski.

Skupni imenovalec obeh organizacij pa je dejstvo, da članstvo obeh organizacij sestavljajo ugledni posamezniki. In ker so ugledni, so pogosto tudi vplivni. Zatorej je nekaj vpliva posameznikov, ki se zbirajo v lions in rotary klubih, prenesenega tudi na organizaciji. Za ilustracijo: med 90 člani sedanjega parlamenta je devet lionov, trije pa so rotarijci. Če bi se parlamentarci, ki so hkrati člani lions klubov, povezali, bi bili bolj številčni kot so poslanske skupine SNS, SMS, Desus ali NSi. Poslanska skušina SLS-a, ki šteje deset članov, je torej le za en glas bolj številčna od ekipe lionov. V sedanji izvršni oblasti bi našli eno ministrico, članico rotarijske organizacije, ter tri ministre, člane lions klubov. Vplivne člane lionov in rotarijcev pa najdemo še marsikje. In kljub temu, da se rotarijci in lioni po definiciji ukvarjajo z dobrodelno dejavnostjo, si smemo vendarle zastaviti vprašanje, koliko vpliva enih ali drugih občasno pljuskne tudi prek obal dobrodelnosti. Enostavno: če se nekdo odloči, da bo izpeljal pomemben posel, ga bo raje izpeljal z ljudmi, katerim bolj zaupa. Ljudje dogovore, bodisi politične bodisi poslovne, sklepajo predvsem z ljudmi, ki jim zaupajo. In komu velja zaupati? Strankarskemu sodrugu? Sošolcu? Staremu znancu? Znancu iz kluba? Zagotovo ljudje tovarišu iz dobrodelnega kluba zaupajo bolj kot nekomu, ki ni član. In če imenik enega kluba šteje tisoč uglednih imen, imenik drugega pa petsto, si velja zadevo ogledati bolj natančno. Pač; ko je sestanka konec, še vedno ostane nekaj časa za lobiranje. Če ne za lobiranje, pa za spletanje mrež, koristnih za lovljenje informacij, moči ali poslov. Koliko vpliva v resnici premorejo osebe, ki v okviru lions ali rotary klubov del svojega časa žrtvujejo za dobrodelne namene? Je vpliv tisočglavega članstva lionov ali rotarijcev primerljiv z vplivom največjih strank? Je primerljiv z vplivom drugih omrežij? Je vpliv old boysov, omrežja tistih direktorjev, ki že desetletje ali več bolj ali manj uspešno vodijo nekatera večja slovenska podjetja, primerljiv z vplivom ljudi, ki so člani rotary ali lions klubov? Marsikdaj gre za ene in iste ljudi. Kdo ima več vpliva: prijatelji Milana Kučana, lioni ali rotarijci? Odgovor je podoben: pogosto gre za omrežja, ki se vsaj deloma prekrivajo.

Finance

Najprej denar: če smo uvodoma omenili kadrovsko spremembo v vrhu Zavoda za zdravstveno zavarovanje, moramo dodati, da ob državnem proračunu obstaja še ena orjaška javna blagajna, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Tako kot novi direktor ZZZS-ja je tudi Janez Prijatelj, direktor pokojninske blagajne, skozi katero je lani potovalo skoraj 733 milijard SIT prihodkov, član lionov. Skupna teža pokojninske in zdravstvene blagajne, ki ju vodila člana lionov, znaša torej več kot tisoč milijard SIT. Vpliv lionov na slovenske finance pa se s tem še ne konča. Če na hitro pogledamo v uprave slovenskih bank, ugotovimo, da člani lions klubov vodijo več pomembnih slovenskih bank. Cvetka Selšek, predsednica uprave SKB banke, je članica lions kluba Ljubljana. Predsednik uprave A banke Aljoša Tomaž je član kluba Ljubljana - Iliria. Predsednik uprave Gorenjske banke Zlatko Kavčič je član lions kluba Kranj. Če torej vzamemo seznam sedmih največjih slovenskih bank, ugotovimo, da tri vodijo osebe iz lionističnega združenja. Tudi Andrej Flis, direktor Banke Domžale, ki se sicer ne kvalificira med sedmerico velikih (vendar igra pomembno vlogo v skupini NLB), je član lionov.

Med lioni, finančniki, velja omeniti še dr. Draška Veselinoviča, direktorja Ljubljanske borze.

Zgodbo zase predstavljajo zavarovalnice. Med lioni najdemo direktorja Zavarovalnice Maribor Draga Cotarja, med rotarijci pa direktorja zavarovalnice Slovenica (in nekdanjega direktorja Slovenske odškodninske družbe) Antona Končnina. Zanimiv pa je pogled na seznam regijskih direktorjev Zavarovalnice Triglav. Med dvanajstimi regijskimi direktorji so štirje člani lionističnega združenja. Tudi v prehodnem nadzornem svetu, ki je bil za nekaj mesecev postavljen marca letos, smo med desetimi člani, ki so jih postavili lastniki, zasledili štiri člane lions klubov ter enega rotarijca.

Sredi devetdesetih let se je zdelo, da velja med vsemi finančnimi podjetji posebno pozornost nameniti igralnicam. Danilo Kovačič, mož, ki je na noge postavljal novogoriški Hit, je član novogoriškega lions kluba. Sredi devetdesetih smo v vrstah lionov zasledili člana Hitovega nadzornega sveta Črtomirja Špacapana, tedaj goriškega župana. Bolj sveži seznami pravijo, da Špacapana ni več med lioni, leta 2002 pa je bil ponovno postavljen v Hitov nadzorni svet. V Hitovem nadzornem svetu je tudi litijski lion Peter Velkavrh, sicer predsednik uprave finančne družbe Triglav.

V Casinoju Portorož pa prvo ruleto vrti Aldo Babič, rotarijec. Enes Lojo in Ernest Dobravc, ki sta bila med ključnimi portoroškimi igralniškimi igralci ob koncu osemdesetih in na začetku devetdesetih, sta člana koprskega lions kluba.

Zdravje

Če smo začeli z Borutom Miklavčičem, finančnikom, lahko nadaljujemo z Borutom Miklavčičem, zdravstvenim delavcem. Miklavčič, ki je bil v osemdesetih letih minister za zdravstvo (ter konzul SFRJ v Celovcu, v devetdesetih pa je bil direktor Savskih elektrarn), je s tem, ko je prevzel vodenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje, prevzel eno najbolj občutljivih funkcij v slovenskem zdravstvu. Še zdaleč pa ni edini član lionističnega združenja z velikim vplivom v zdravstveni sferi. Direktor ljubljanskega Kliničnega centra dr. Primož Rode je prav tako član lionov. Le da je Miklavčič član kluba, ki nosi ime Ljubljana, dr. Rode pa je član kluba Ljubljana - Iliria. V lionističnih vrstah srečamo še dr. Božidarja Voljča, dolgoletnega ministra za zdravstvo in današnjega direktorja Zavoda za transfuzijo krvi, direktorja murskosoboške Splošne bolnišnice dr. Bojana Korošca ter direktorja Ortopedske bolnišnice Valdoltra dr. Venčeslava Pišota.

Če v Kliničnem centru službuje skoraj 6500 ljudi, potem v mariborski Splošni bolnišnici, drugi največji zdravstveni ustanovi v državi, službuje 2500 ljudi. In če je direktor ljubljanskega Kliničnega centra član lionov, je direktor mariborske bolnišnice dr. Gregor Pivec je član rotarijcev. Tudi dr. Rudi Turk, ki je mariborsko splošno bolnišnico vodil v devetdesetih letih, je član rotarijcev.

Zato pa sta člana lionsov dr. Samo Fakin, nekdanji direktor celjske bolnišnice, ter dr. Ratko Komadina, strokovni direktor celjske bolnišnice, ustanove, v kateri službuje več kot 1500 ljudi. Na drugem koncu Slovenije, v Novi Gorici, bolnišnico z 800 zaposlenimi vodi član rotarijcev dr. Darko Žiberna. Tudi direktor brežiške Splošne bolnišnice Tone Zorko je rotarijec.

Med rotarijci srečamo tudi dva direktorja inštitutov: Onkološki inštitut vodi dr. Zvonimir Rudolf, Inštitut RS za rehabilitacijo pa Franc Hočevar. Dr. Saša Baričevič, direktor zasebe klinike Barzsos, pa je lion.

Teoretiki zarot se lahko sprašujejo, ali je moral dr. Vasilj Cerar, član lionističnega združenja, pred ducatom let mesto direktorja ginekološke klinike prepustiti dr. Božu Kralju zato, ker je dr. Kralj rotarijec. Med uglednimi ginekologi, ki delujejo tudi v lionistični organizaciji, pa velja omeniti še vsaj dr. Marka Lavriča, direktorja kranjske porodnišnice, ter dr. Aleksandra Merla, danes poslanca, sicer pa dolgoletnega direktorja postojnske porodnišnice.

Pri poslancih smo, torej. Devet parlamentarcev - dr. Aleksander Merlo (LDS), Richard Beuermann (LDS), Silva Črnugelj (ZLSD), Zoran Gračner (LDS), Jožef Kavtičnik (LDS), Dorijan Maršič (LDS) Ciril Pucko (LDS), Jože Tanko (SDS) in Cvetka Zalokar Oražem (LDS) - hodi na sestanke lions klubov. Trije poslanci - Jože Avšič (LDS), Janez Podobnik (SLS) in Leo Kremžar (LDS) - pa članarino plačujejo rotarijski organizaciji.

V sedanji vladni posadki najdemo eno članico rotarijske organitacije, Andrejo Rihter, ministrico za kulturo.

V lions klubih pa smo našli tri sedanje člane vladnega kabineta, notranjega ministra dr. Rada Bohinca, zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla in ministra za kmetijstvo Francija Buta. Zanimivo je, da so se v lions ali rotary klube najbolj pogosto vpisovali prav ministri za kmetijstvo. Ciril Smrkolj (SLS), Butov predhodnik, je med prvimi člani rotarijske organizacije. Člani lionov je bil tudi Jože Protner, kmetijski minister leta 1992. Edini minister za kmetijstvo v zadnjem ducatu let, ki ni bil član lionov ali rotarijcev, je dr. Jožef Osterc. Pa tudi dr. Osterc ni brez zanimivega članstva. Dr. Osterc je član malteškega viteškega reda. Član Malteškega viteškega reda je, denimo, tudi nekdanji notranji minister Andrej Šter.

Omeniti velja vsaj enega člana vlade, ki je nalogo opravljal še v času, ko se je ta imenoval izvršni svet. Podpredsednik izvršnega sveta Slovenije v obdobju 1984 - 1990 Janez Bohorič, danes sicer predsednik uprave kranjske Save, veklja za enega najuglednejših in najbolj vplivnih lionov.

Med visokimi vladnimi uradniki, ki danes sodelujejo z lionistično organizacijo, pa moramo omeniti Mirka Bandlja, vladnega generalnega sekretarja (in nekdanjega notranjega ministra). Članica lions kluba Ljubljana -Iliria je tudi nekdanja generalna sekretarka vlade Nevenka Črešnar Perger. Marjan Šiftar, dolgoletni generalni sekretar urada predsednika republike, pa je član lions kluba Ljubljana - Forum. Šiftar je sicer novi slovenski veleposlanik v Skopju. Med diplomati, ki v tem trenutku predstavljajo Slovenijo, so še štirje člani lionsov: dr. Ernest Petrič (Dunaj), Andrej Gerenčer (Budimpešta), Tadej Labernik (Sarajevo) ter Drago Mirošič (Praga). V devetdesetih letih pa sta na sestanke lionsov hodila tudi sedanji slovenski veleposlanik v Vatikanu dr. Ludvik Toplak ter veleposlanik na Danskem Andrej Logar.

Diplomatski potencial rotarijcev je nekoliko šibkejši. Vendar rotarijec dr. Davorin Kračun kot veleposlanik službuje v Washingtonu. Tit Turnšek, nekdanji obrambni minister, sicer član domžalskega rotary kluba, je kot veleposlanik krajši čas služboval v Pekingu. In že spet smo na obrambnem ministrstvu: tudi Alojz Krapež, ki je leta 1998 Turnška nasledil na položaju obrambnega ministra, je član rotarijske organizacije. Med ministri, ki so položaj zasedali po letu 1990, pa velja omeniti dva ministra za drobno gospodarstvo, Viktorja Brezarja in Janka Razgorška. Oba sta člana rotarijcev. Anton Bergauer, nekoč prometni minister, pa je član lions kluba Maribor. In če smo pri cestarjih: predsednik uprave DARS-a Janez Božič je rotarijec.

V občinah

Sicer pa vpliv lionov ali rotarijcev do posebnega izraza pride v srednje velikih krajih. Pogosto se pripeti, da v rotary ali lions klubu srečamo župana, notarja, nekaj odvetnikov, direktorje večjih podjetij, uradnike iz upravne enote, direktorja zdravstvenega doma, direktorja kulturnega centra ter nekaj umetnikov. Največja občina, ki jo vodi rotarijec, je Maribor - Boris Sovič je član rotary kluba Maribor od leta 1993. Nekdanja ljubljanska županja Viktorija Potočnik pa je članica lions kluba Ljubljana - Iliria. In prav pogled na članstvo lions kluba Ljubljana - Iliria dokazuje, da gre za vplivno druščino. Sekretar vlade Mirko Bandelj sedi skupaj s predsednikom uprave Mercatorja Zoranom Jankovićem, zraven pa so, denimo, direktor Kliničnega centra dr. Rode, predsednik uprave Kompasa Janez Pergar, član uprave Slovenskih Železarn in prvi mož jeseniškega Acronija dr. Vasilij Prešern, Zdenko Pavčnik iz prevozniškega velikana Viator & Vektor, direktor Goodyearove slovenske naložbe Sava Tires Richard Johnson ...

A ponovimo: lions in rotary klubi so organizacije, ki so si za geslo izbrale besedo "Pomagajmo!"