Finančni minister vlade v senci

Kako bi se ideološko opredelili?

Moja ideološka opredelitev se ujema z usmeritvijo naše stranke - SDS. Se pravi, da sem bolj desno usmerjen. Že od nekdaj. Hodil sem recimo na škofijsko gimnazijo.

Ali to, da ste hodili na škofijsko gimnazijo, nujno pomeni bolj konservativno prepričanje?

Ne, ne pomeni tega. Gre za poudarjanje moralnosti, socialnosti in ...

... privatizacije oziroma zasebne lastnine v ekonomiji. Ste potemtakem privrženec thatcherizma, čeprav železna lady ni imela veliko smisla za socialo?

V nekaterih pogledih ja. Na socialo pa ne pozabimo.

V katerih?

V pogledih privatizacije zagotovo.

Se pravi - nič več državne lastnine, ampak samo zasebna?

Ne gre za to, da bi zagovarjal samo zasebno lastnino in to, da se država nima pravice vmešavati v gospodarstvo. Država se ne sme vmešati toliko časa, dokler se ne začnejo težave pri delovanju trga. Sem pa proti prepletanju politike in gospodarstva, ki je precej opazno v Sloveniji.

Skupaj s še nekaterimi ste napisali gospodarski program za SDS. Kako se je sploh začelo to sodelovanje? Vas je poklical Janez Janša ali ste se ponudili sami?

Iz strankine centrale je prišla zamisel, da bi se v obliki odborov, ki so identični ministrstvom, ustanovila vlada v senci, s čimer bi nekako razblinili mit, da SDS nima ustreznega kadra. Ob tem je Janez Janša začel ustanavljati strokovni svet, vsem članom pa so po elektronski pošti poslali vabilo k sodelovanju. Poslal sem svoj življenjepis in predsednik SDS me je povabil na pogovor. Prvotna zamisel je bila, da bi bila to vlada v senci celotne opozicije in da bi bil denimo Andrej Bajuk predsednik odbora za finance, jaz pa podpredsednik. No, ta dogovor ni bil sklenjen in postal sem predsednik odbora za finance. Nato je nekako februarja ali marca začel nastajati gospodarski program, ki smo ga predstavili junija.

Če prav razumem, je to program SDS, ne pa tudi opozicije?

Ja.

Nastajal je torej na podlagi ideoloških izhodišč SDS.

Ja.

In med drugim je v njem zapisano, da boste popravili krivice, ki so nastale v procesu privatizacije. Kako? Boste neupravičeno privatizirano premoženje spet nacionalizirali in ponovno izdali certifikate?

To je politična floskula, za katero ne stojim. Privatizacije za nazaj ni mogoče popravljati, lahko pa to, kar še ni privatizirano, izpeljemo transparentno in pošteno.

Potem ne boste jemali premoženja tistim, ki so do njega prišli v procesu privatizacije? Lastniki kapitala se namreč tega bojijo.

Seveda ne. To je skoraj nemogoče.

Hkrati pa boste čim prej privatizirali recimo Telekom?

Ja.

Kaj pa odprodaja deležev v podjetjih, ki so v lasti Slovenske odškodninske družbe in Kapitalske družbe, se pravi paradržavnih skladov.

Odškodninska družba tako ali tako odmira, za Kapitalsko družbo pa so možnosti različne. Ena od njih je, da bi šel del Kapitalske družbe na borzo. S tem bi zagotovili njegovo transparentnost.

Prebral sem vaš gospodarski program, ampak se nekako nisem mogel znebiti občutka, da je precej podoben programu, ki so se mu vladajoče stranke zavezale v koalicijski pogodbi. Celo nekatere metode, kako doseči kak cilj, so enake. Rekel bi takole - vaš program se je, če sodim po interpelaciji, skrčil predvsem na to, da očitate vladi, kaj vse je obljubila, pa tega ni izpolnila. Zato se postavlja vprašanje, ali je to res alternativni gospodarski program.

Mogoče je občutek res tak, saj smo pri pisanju programa izhajali iz preslikave delovanja vlade - kaj je dobro in kaj slabo. In težko je odkriti in napisati še kaj novega. Je pa naš program precej konkretnejši - drugače od programa, ki ga je za vlado napisal Bogomir Kovač in se bere kot prosti spis, kjer je še vedno zaznati državni intervencionizem.

Gre za staro ekonomsko šolo.

Res je.

No, zdaj pa povejte, kaj je sploh bistvena razlika.

Najopaznejša razlika je, da je v našem programu napisano, kaj bomo naredili do leta 2008, vladni pa zajema čas do leta 2013.

V tem še vedno ni nič konkretnega, razen časovne omejitve programa. Vzemiva primer načrtovane gospodarske rasti. Ropova vlada ambiciozno napoveduje več kot petodstotno gospodarsko rast.

Vladna pričakovanja so iluzorna, poleg tega se vlada tedaj, ko ne doseže obljubljenega, sklicuje na recesijo v tej in oni državi. Menim, da je treba vzroke za manjšo gospodarsko rast iskati doma. Recimo - premalo vlaganj v raziskave in razvoj.

Še vedno niste odgovorili na vprašanje, kakšno letno gospodarsko rast predvidevate do leta 2008?

Okoli triodstotno.

To je dokaj skromna rast?

Je pa realna.

V nekem intervjuju ste naštevali, kako bi spodbudili gospodarsko rast. Poleg omenjenih vlaganj v raziskave in razvoj ste navedli še preplitev finančni trg, neučinkovit sistem izobraževanja in premalo tujih naložb. Pravzaprav, razen tujih naložb, vse, kar bi spodbudilo gospodarsko rast v daljšem obdobju. Kaj pa kratkoročni ukrepi za hitrejšo gospodarsko rast?

Omejitev javne porabe oziroma racionalizacija države.

Kako?

Gre za uvedbo - vem, da se bo slišalo iluzorno - podjetniške logike v državno upravo. Državni uradnik ne bi smel imeti fiksne plače, če kaj dela ali nič.

Saj je vlada izdelala plačni sistem za svoje uslužbence.

Naredila ga je, vendar ga ne upošteva.

Ga boste vi, če pridete na oblast, dosledno izvajali?

Ne gre samo za plačni sistem, gre tudi za oblike nagrajevanja. Uspešne državne uradnike je treba dodatno nagraditi, tako kot to počnejo v podjetjih.

Eden od očitkov vladi je tudi ta, da je državno subvencioniranje - takšno ali drugačno - podjetij neučinkovito in celo škodljivo za državo. Janez Janša je ob interpelaciji zoper delo vlade omenjal Revoz.

Nikakor ne mislimo, da je 40 milijonov evrov Revozu proč vržen denar ali da ne bi čutili potrebe po ohranitvi delovnih mest. Gre preprosto za to, da bi se ta denar lahko koristneje porabil. Opravičilo vlade je bilo, da bi sicer Revoz oziroma Renault preselil proizvodnjo drugam. Kje pa! Izstopni stroški nekega podjetja so tako veliki, da Revoz zagotovo ne bi zapustil Slovenije. Poleg tega je tu še znanje naših delavcev. Kamorkoli bi Renault preselil proizvodnjo, bi moral tam najprej dati veliko denarja za izobraževanje novih delavcev. Upoštevati pa je treba še transport in logistiko. Glede slednjega je Slovenija idealna.

Ampak gre še za različne slovenske Revozove dobavitelje.

Tudi Helios je bil dobavitelj, pa je v Renaultu izvisel. Poleg tega delovna mesta v Revozu niso kakovostna delovna mesta.

Če prav razumem, so vaša alternativa podjetniški inkubatorji. Ampak saj imamo različne podjetniške grozde.

Pri podjetniških inkubatorjih gre za ustanavljanje novih, tehnološko inovativnih podjetij, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost. Grozdi pa so bolj namenjeni povezovanju podjetij iz posamezne gospodarske panoge.

Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je pri vprašanju podjetniških inkubatorjev opozoril - glede na izkušnje v tujini -, da ustvarijo bolj malo delovnih mest.

Gre za nepoznavanje namena inkubatorjev, kjer z vložki ob sodelovanju podjetnikov neposredno sodeluje država, in to na podlagi dobrih zamisli podjetnikov, ki bi zaradi brezbrižnosti države sicer ostale neuresničene. Res je, da praksa v tujini kaže, da kar dve tretjini takšnih podjetij propadeta, toda tista tretjina, ki ostane, posluje tako dobro, da se državi povrne vložek tudi za druga, propadla podjetja iz inkubatorja. So pa tukaj še davki, ki bi jih plačevala ta podjetja.

No, ko smo že pri davkih. Vladi očitate, da so davčno najbolj obremenjeni revni, vlada pa odgovarja, da je prav vaš program naravnan tako, da bodo revni obremenjeni še bolj, bogati pa manj. Kaj pravzaprav hočete, ko govorite o davčni reformi?

Gre preprosto za to, da se zmanjša davčna obremenitev dela, hkrati pa poveča obdavčitev kapitala. Po nekih tujih raziskavah je recimo najproduktivnejše delovno mesto obremenjeno tudi do 80 odstotkov. To je seveda nevzdržno - za podjetje in posameznika.

Če povzamem. Za toliko, kolikor boste zmanjšali davčno obremenitev dela, boste povečali davčno obremenitev kapitala?

Točno tako. Tako bodo davčni prihodki države usklajeni.

Boste pa naleteli na velik odpor pri lastnikih kapitala.

Odveč je bojazen, da bi zaradi tega kapital začel odtekati drugam. Gre za to, da je v Sloveniji kapital tako malo obdavčen, da imamo še veliko rezerve. Zato bo Slovenija, kljub večji obdavčitvi, še vedno privlačna za kapital.

Se že vidite v vlogi novega finančnega ministra?

O tem je še prezgodaj govoriti.

Ne verjamete, da bo opozicija na volitvah zmagala?

Seveda verjamem.

In če boste postali finančni minister, se ne bojite, da vas bo politika tako prevzela kot nekatere nekdanje ekonomske strokovnjake, kot sta na primer Matej Lahovnik in Dušan Mramor?

Matej Lahovnik in Dušan Mramor sta bila najprej velika strokovnjaka, potem pa sta postala politika in začela delovati čustveno. Politika te potegne in ne trdim, da bi ob prevzemu ministrstva ostal zgolj strokovnjak, na katerega politika ne bi imela vpliva. Se bom pa trudil, da ne bo povsem tako.