23. 5. 2005 | Mladina 21 | Politika
Za koga so se sploh borili?
Najslabše jo bodo odnesli delavci v trgovinah, zaradi katerih se je spor v zvezi z nedeljskim obratovanjem trgovin sploh začel. Razvajeni nedeljski nakupovalci pa bodo še naprej lahko kupovali v Italiji, Avstriji, na Hrvaškem ali Madžarskem.
Mercator: 70 odstotkov zaposlenih podpira nedeljsko delo, ravno tako ga podpira sindikat Mercator KS '90
© Igor Škafar
Bi lahko rekli, da se je končala dveletna saga o nedeljskem obratovanju trgovin? Najbrž ne, saj je kar nekaj stvari ostalo nedorečenih. Ustavno sodišče je sicer presodilo in od 1. januarja 2006 bodo trgovine z nujnimi življenjskimi potrebščinami, ki so za zdaj preohlapno določene, odprte le deset nedelj v letu, razen izjem seveda, med katerimi pa ni trgovin v turističnih krajih. Neomejeno bodo lahko delale prodajalne na bencinskih servisih, v bolnišnicah, hotelih, na letališčih, mejnih prehodih ter železniških in avtobusnih postajah. Naj malo osvežimo spomin. Potem ko sindikatu delavcev v trgovini ni uspelo doseči soglasja o višjem dodatku za nedeljsko delo zaposlenih v trgovini, se je odločil za zbiranje podpisov za vložitev pobude za zakonodajni referendum. Sindikat se je sicer zavzemal za avstrijski model dodatkov, kjer nedeljski dodatki znašajo od 130 do 200 odstotkov, zahteval pa je 100-odstotni dodatek. Delodajalci so po večletnih pogajanjih privolili v 60-odstotni dodatek, julija 2003 pa celo v 75-odstotnega. Takega "izkoriščanja" delavcev sindikat ni hotel sprejeti, zato je zbral dovolj podpisov za vložitev referendumske pobude.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?