Jure Trampuš

10. 10. 2000  |  Mladina 41  |  Družba

Vodnik za starše po Opusu Dei

Leta 1989 je v New Yorku izšla majhna črna knjižica z zgovornim naslovom Parent's guide to Opus Dei, pač vodnik za starše po Opusu Dei. Knjižica je analiza delovanja te organizacije. Analiza upošteva vatikanske smernice, ki so jih leta 1986 v svetem mestu sprejeli kot "izziv novim religioznim gibanjem, sektam in kultom". Že začetek je zgovoren. Še pred uvodom so kot nekakšno vodilo zapisane besede papeža Leona XIII.: "Prvo načelo zgodovine je ne drzniti si razglašati laži; drugo ne bati si povedati resnice."

In ta resnica je vsaj po črni knjižici in vatikanski metodologiji (!) za Opus Dei neusmiljena. Kljub temu, da je Opus Dei cerkveno priznan, naj bi imel vse temeljne značilnosti novodobnih sekt, uporabljal naj bi osnovne tehnike manipuliranja in prevzemanja denarja, imel karizmatične voditelje in skupne identifikacijske točke. Uporabljal naj bi tudi izolacijo kot način prepričevanja, pral možgane svojim članom, brisal njihovo preteklost in gradil le svojo prihodnost ... Knjižica povzema enajst temeljnih značilnosti "nevarnih" sekt in jih primerja z značilnostmi Opusa Dei. Je pravzaprav poljuden opis fenomena sekt in novodobnih gibanj (seveda z veliko mero starševskega strahu). Njen namen je seznaniti starše in njihove otroke s cerkvenim pogledom na to organizacijo. "Katoliški starši so namreč ugotovili, da so opisi Opusa Dei napačni. Sinovi in hčerke, ki so postali člani, se ne vedejo več kot normalni ljudje, ne živijo in ne delajo več na enak način kot prej," je zapisano v uvodu. Knjiga je starševski pogled na resnico o Opusu Dei, nekakšen klic po vrnitvi otrok.

Pa še nekaj je zanimivo. V knjigi nihče ne dvomi o krščanskih dogmah in resnicah, napadajo se le načini in metode Opusa Dei. Mala črna knjižica je torej del bitke med različnimi strujami znotraj nezmotljive cerkve. Da, tudi verni se bojijo Opusa Dei ...