Miha Štamcar

27. 6. 2004  |  Mladina 25  |  Družba

Prenova plečnikovega stadiona

Prejšnji teden se je v Ljubljani dokončno začela operacija stadion

Bežigrajski stadion leta 2007? 15.000 gledalcev, 20 do 25 milijonov evrov

Bežigrajski stadion leta 2007? 15.000 gledalcev, 20 do 25 milijonov evrov

Stadion za Bežigradom so že davno želeli prenoviti ali podreti in postaviti novega. Tako je recimo direktor NK SCT Olimpija Peter Ameršek že leta 1993 dejal, da bi prenova tega stadiona stala vsaj desetkrat manj kot gradnja novega. Takrat je optimistično pričakoval, da se bo prenova začela že v prvih mesecih leta 1994. Obnovitvena dela naj bi po takratnih napovedih obsegala postavitev 16.000 sedišč, pokritje tribun in zgraditev klubskih prostorov. Prenovo naj bi financirala ljubljanska vlada, klubske prostore pa SCT. Kasneje je SCT za Plečnikovo zgradbo sicer res postavil klubske prostore, vse drugo pa je ostalo nespremenjeno. Stvari so zapletli predvsem denacionalizacijski postopki. Različni lastniki so stadion videli vsak po svoje. Križevniški red ga je dolgo zahteval celo v naravi, pa tudi Olimpijski komite, SCT in občina se nikakor niso mogli dogovoriti. Pravzaprav je stadion dobil novo presežno vrednost v času, ko je Srečko Katanec začel s slovensko nogometno reprezentanco delati čudeže. Lokacija za Bežigradom je postala pojem neverjetnih zmag in sreče, hkrati pa tudi nacionalna sramota. Ko so se Slovenci uvrstili na evropsko prvenstvo, je evforija zajela celo takratno županjo Viko Potočnik, tako da je na sprejemu nogometašev pred mestno hišo optimistično obljubila, da stadion bo, in desettisočglava množica si je to zelo dobro zapomnila. Še bolj pa so si ljudje zapomnili, da ji ga ni uspelo zgraditi, niti ji ni uspelo gradnje začeti, čeprav so priprave nanjo začeli, ko so za šefa postavili Marjana Rekarja. Ni mu uspelo prav nič. Raje je zamenjal službo. V času, ko je Olimpijo prevzel zloglasni Jurij Schollmeyer, je zamisel o stadionu dobila novo razsežnost. Stadion naj bi se gradil v Stožicah, stari objekt za Bežigradom pa naj bi počasi začela obdajati nova - nadstandardna stanovanja, elitna četrt. Nenormalno bogati investitorji iz tujih držav naj bi skupaj s Schollmeyerjem v Stožicah zgradili objekt, na katerega bi bili Slovenci ponosni. Stadion za 30.000 gledalcev, nekakšno kopijo tistega Schwarzeneggerjevega v Gradcu. Pa se mesto, ki je sicer odkupilo zemljišče v Stožicah, ni dalo. Po nekaterih podatkih naj bi na tistem koncu raje postavili študentske domove in samo standardna stanovanja. Tudi o vodnem parku, ki ga je skupaj z vodno stezo za smučanje želel tuji investitor, ne bo ne duha ne sluha. Schollmeyer se je s svojim nogometnim navdušenjem in stadionskimi investitorji preselil v nič hudega sluteči Koper, ljubljanski svetniki pa so se odločili za lokacijo Bežigrad. Sicer pa utegnejo imeti svetniki, kljub izglasovani odločitvi, še nekaj manjših težav. Prve, da stadion ne bo imel zastarele tekaške steze, so se menda že rešili. Atleti bodo trenirali na sodobnih objektih v Šiški ali na Kodeljevem. Vrste sedežev se morajo začeti tako, da bodo gledalci videli čez reklame, ne tako kot sedaj, streha pa mora pokrivati vse sedeže na stadionu. Pomembno je tudi, da stadion ne bo imel prevelike kapacitete. Po nekaterih raziskavah so pripravljali projekt s 25.000 sedeži, kar je seveda popoln nesmisel. Ljubljana oziroma Slovenija ne potrebuje velikega stadiona, ampak takšnega, ki bo ob pomembnih tekmah razprodan, to pa gotovo ni objekt za več kot 15.000 ljudi. Kakorkoli že, zadeva se je premaknila in vse kaže, da bo jeseni že objavljen razpis za celovito obnovo bežigrajskega Plečnika.