24. 9. 2005 | Mladina 38 | Družba
Desant na knjige
Enotna davčna stopnja bi podražila knjige in založnike spravila na kolena
© Miha Fras
Čeprav se o enotni davčni stopnji zadnji mesec ni veliko govorilo, to še zdaleč ne pomeni, da je Janševa vlada že kar opustila zamisel o njeni uvedbi. Predsednik vladnega odbora za reforme, Jože P. Damijan, je pred kratkim na srečanju s predstavniki združenja za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije znova poudaril, da je enotna davčna stopnja "eden najracionalnejših sistemov", pri katerem bi velika podjetja prihranila do milijarde tolarjev letno, v celotnem gospodarstvu bi se sprostilo okoli 1,8 odstotka BDP letno, najbolj izobražena delovna sila bi se pocenila za 15 do 31 odstotkov, vse to pa bi lahko vložili v znanje in razvoj, inovacije, zaposlovanje ... Skratka, čista idila. No, ne povsem. Predpostavimo, da bi uvedli enotno, 22-odstotno davčno stopnjo, ki bi vplivala na davek iz dobička, dohodnino in DDV. V tem primeru bi posledice najbolj čutili tisti proizvodi, za katere danes velja znižan, 8,5-odstotni DDV. Mednje spada tudi knjiga. Drastičen dvig davka bi imel hude posledice za domačo založniško dejavnost. V Mladinski knjigi so na primer izračunali, da bi na letni ravni pri stroških dela sicer prihranili okoli 14 odstotkov, po drugi strani pa bi na račun višjega DDV izgubili osem odstotkov prihodkov. Če je izračun neugoden za Mladinsko knjigo, je še toliko slabši za manjše, zlasti komercialne založnike, ki živijo izključno ali pretežno od trga. Breme višjega davka bi morali prej ali slej prevaliti na ramena kupcev, to pa bi seveda pomenilo dražje knjige, posledično pa manjšo prodajo in ne nazadnje likvidnostne težave založb. "Na tako majhnem in specifičnem trgu, kot je slovenski, je vsaka, že najmanjša sprememba na tem področju usodna. Uvedba enotne 20-odstotne, še bolj verjetno pa 22-odstotne davčne stopnje bi imela naravnost pogubne posledice za slovensko založništvo oziroma slovensko knjigo," opozarja Ivo Frbežar, predsednik odbora za knjigo v javnem interesu pri GZS in podpredsednik Slovenskega centra PEN.
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Prijavite se TUKAJ.
