Tomica Šuljić

25. 10. 2006  |  Mladina 43  |  Družba

Začetek legalnega

Spreminjanje pravil pri nalaganju glasbe v formatu mp3

www.myspace.com/ntoko - na MySpacu so tako komercialni, kot nekomercialni glasbeniki kot N'Toko (na sliki) - pretežno vsi, ki ustvarjajo glasbo za mlade in mlajše

www.myspace.com/ntoko - na MySpacu so tako komercialni, kot nekomercialni glasbeniki kot N'Toko (na sliki) - pretežno vsi, ki ustvarjajo glasbo za mlade in mlajše
© Matjaž Tančič

Leta 1999, ko se je pojavil Napster, se je začelo obdobje brezplačnega snemanja glasbe in filmov s spleta. A ker je vsega dobrega enkrat konec, se bo očitno vsak hip končalo tudi to sedemletno obdobje tako imenovanega piratstva, dela vsakdanjika in redne prakse ljudi po vsem svetu. Še najmanj se je to dogajalo v Ameriki, saj tam že leta lovijo in kaznujejo posamezne državljane, ki brezplačno downloadajo. Zaključevanje obdobja obsega uvajanje legalnih servisov za prodajo glasbe, pa tudi preganjanje piratov. Recimo še junija lani so vložili tožbe zoper 784 uporabnikov programov za izmenjevanje datotek (tako imenovanih peer to peer ali P2P), kot so Kazaa, LimeWire in Grokster. Letos so se odločili, da lovljenje posameznikov ni učinkovito, zato so se pri združenju RIAA (Združenju fonogramskih proizvajalcev ZDA) spravili na ponudnike programov P2P. To je bilo izvedljivo po razsodbi vrhovnega zveznega sodišča, da je mogoče preganjati družbe oziroma storitve (in ne zgolj izmenjevalce), ki omogočajo ilegalno izmenjavo avtorsko zaščitenega blaga. Del pregona se je uspešno končal sredi poletja. Kazaa, po trditvah njenega podjetja najpogosteje downloadan program na svetu, je štirim največjim glasbenim založbam na svetu, EMI-ju, Sonyju BMG-ju, Universalu in Warnerju, plačala sto milijonov dolarjev in se zavezala, da bo uvedla tehnologijo filtriranja, ki bo onemogočala izmenjavo avtorsko zaščitene glasbe in filmov. Nekaj tednov pred ponudnikom programa Kazaa je poravnavo sklenil tudi Grokster, napad združenja RIAA pa se širi še na druge priljubljene programe, kot so eDonkey (30 milijonov dolarjev) in LimeWire (ki povratno toži združenje RIAA). Zdi se, da se je industrija tokrat odločila pomesti s pirati. Toda njen vpliv ni razširjen na vse države sveta in tudi pirati so znani po povratnih rešitvah, ki vedno znova za daljši čas ohromijo industrijo.

Slogan Nahrani glasbenika, downloadaj legalno si kar nekaj vpletenih na industrijski strani tolmači po svoje. Tako se vse založbe še niso odzvale na sodobne izzive in niso prenesle svojih katalogov izdaj v formatu mp3 na internet, hkrati pa so se razcveteli najrazličnejši specializirani servisi, ki prodajajo glasbene posnetke. Vodilni v ZDA in zahodnem svetu je med njimi kmalu postal Applov iTunes, ki je z ličnimi predvajalniki iPod lansiral še en trendovski gadget za ljubitelje glasbe. Dejansko je kar 70 odstotkov digitalne glasbe v ZDA prodane prek Appla. Toda ta vztraja pri ceni 99 centov za posnetek in se o njej ni pripravljen pogajati. Kljub vsemu bi se znala v prihodnosti prelomiti tudi Applova prevlada. Na trg je vstopil zelo resen konkurent. Septembra letos je namreč MySpace.com oznanil, da bo do konca leta izvajalcem omogočil, da prek lastnih podstrani na MySpaceu neposredno prodajajo svoje posnetke v formatu mp3 po cenah, ki jih bodo izvajalci določili sami. MySpace ni katera koli spletna stran, ampak ena tistih, katerih priljubljenost najhitreje raste. Prve strani na myspace.com so pognale leta 2004, leto zatem je to v ZDA postal najpogosteje klikan naslov, lani pa ga je kupil Fox Interactive Media Ruperta Murdocha. Letos do konca leta namerava vstopiti v poslovanje s posnetki v formatu mp3.

Kaj je MySpace? Še ena tistih spletnih strani, na katerih lahko odprete podstrani, le da tukaj tako, da svoje uporabniško ime dodate domeni, na primer www.myspace.com/borat. Na svojo stran vključujete svoje znance iz resničnega ali internetnega sveta in tako ustvarjate sodobne socialne mreže, prek katerih stopate v stik z drugimi uporabniki. Način je znan iz klasičnih, desetletje starih IRC-kanalov, tukaj pa je nadgrajen še s preglednimi profili ljudi, blogi, slikami, komadi priljubljenih izvajalcev ali kratkimi videospoti, komentarji in slikami znancev. MySpace so (takoj za ameriškimi najstniki in najstniki drugod po svetu) odkrili glasbeniki. Če recimo odprete www.myspace.com/ntoko, vam zaigra njegov komad, na hitro zveste vse o tem slovenskem reperju, si ogledate njegove prijatelje ... Vse to je precej pregledneje in hitreje kot iskanje sorodnih podatkov prek navadnih brskalnikov in strani. Ob tem hitro pregledate njegove prijatelje in odkrijete še koga zanimivega. In zdaj najboljše za najstnike, ki slavijo svoje glasbene zvezde - prav ta zvezda jih lahko doda na svoj seznam "prijateljev"! Potem sličice njihovih obrazov sestavljajo krog prijateljev. Nič čudnega, da onkraj luže ugotavljajo posamezne pojave depresije pri najstnikih, ki jim na MySpaceu malce pade priljubljenost ali jih ljudje ne doda(ja)jo na sezname uporabnikov.

MySpace so - tudi zaradi preproste uporabe, ki jo lahko dejansko obvlada vsak, ki dela z računalnikom - hitro odprli malodane vsi. Glasbenikom so sledili feni, organizatorji, promotorji, založbe, pornozvezdnice, športniki in ostanek pop kulture. MySpace ima danes 118 milijonov podstrani (torej uporabnikov) v omrežju, število pa naglo raste. Ponuja se kot novi virtualni El Dorado za vse, ki že imajo ustvarjene mreže "prijateljev" - Jenna Jameson jih ima 800 tisoč, Snoop Doggy Dogg 300 tisoč ... Številke se vzpenjajo zaradi tega, ker nekoga klikajo "prijatelji" njegovih "prijateljev" ...

Ob tem, da so strani MySpacea skoraj zastonjsko promocijsko sredstvo za radijske nastope, koncertne turneje in podobno ažurno gradivo, se tukaj ustvarjajo globalne mreže poznanstev znotraj glasbenih (pod)žanrov in ohranjajo ustvarjeni stiki. Zaradi pretiranega dobrikanja in reklam nekateri uporabljajo politično nekorekten izraz gayspace, drugi pa se odločno upirajo postavitvi svojih strani.

Obgrizeno jabolko

Glasbeniki danes na svojih MySpaceovih straneh naložijo do štiri pesmi, ki se odprejo skupaj z njihovo stranjo, v prihodnosti pa bi te komade lahko obiskovalci sneli za plačilo, ki bi ga določil izvajalec, pri čemer bi si delež odrezala tudi ponudnik MySpace in založba - če jo izvajalec seveda ima. Glasbenikom bi bila po tej nastajajoči trasi omogočena globalni doseg in distribucija od koder koli na svetu. Menijo, da je ta hip na MySpaceu okoli tri milijone glasbenikov brez pogodbe z založbo, poleg teh pa seveda številni, ki založbe imajo. Za glasbenike bi bil to še en odmik od glasbenih založb, za katere posnetki v formatu mp3 pomenijo dobiček, katerega širitev hočejo nadzorovati. V ta namen v posnetke za iTunes ali v format Windows Media Audio vgrajujejo DRM-tehnologijo za zaščito pred predvajanjem, velike založbe pa tega orožja nočejo položiti niti pred MySpaceom. Prav to je ena ključnih tem sedanjih pogajanj, saj hočejo pri MySpaceu z "normalnimi" posnetki mp3 priti ne samo na Applove predvajalnike (ki podpirajo navaden mp3,) temveč tudi na vse druge - in teh je občutno več, česar se pri MySpaceu zavedajo.

V dobi digitalnih prodajaln glasbe so precej pomembne prodajne izložbe vstopne spletne strani prodajaln, ki že na glavni strani podpirajo oziroma favorizirajo svoje varovance, MySpace pa temelji na mreži "prijateljev" in njihovem okusu. Glavna prednost je svetovni domet MySpacea nasproti Applovi omejenosti, saj ta ne dela v vseh državah sveta, ampak zgolj v dobrem ducatu.

Podobno se je razpletla filmska dirka na informacijski avtocesti. Bogatejša sestra glasbene industrije, namreč filmska, je prejšnji mesec omogočila prve uradne downloade filmskih uspešnic. Za zdaj še ne govorimo o naslovih, ki so v kinematografih, temveč tistih, ki pridejo na DVD-jih v trgovine po ZDA. Tokyo Drift so tako ponudili za deset dolarjev. Cena, ki je nižja kot pri Applu. Ta je sicer zagnal spletno prodajo filmov, a za zdaj le tistih iz Disneyjevih studiev. Razloga sta dva - prvi je grožnja ameriške verige Wal-Mart hollywoodskim studiem, naj ne prodajajo prek iTunesa. Lani naj bi bili iz ameriških trgovin studiem vračali kamione DVD-jev s televizijskima serijama Lost in Razočarane gospodinje, ko so se pojavile v digitalni prodajalni iTunes. Še večji razlog naj bi bila vnovična Applova trma. Spet ni privolil v dogovarjanje o cenah - tokrat višjih -, ki naj bi jih bili zahtevali studii. Ti so zato raje kot k Applu šli k sloviti spletni prodajalni amazon.com, ki ima - drugače od iTunesa - globalni doseg, in se prek predvajalnika/nakupovalnika Unbox spravili na prodajo in izposojo filmov in TV-serij. Za slednje odštejete po dva dolarja na epizodo. V bistvu so uporabniški vmesniki pri plačljivih storitvah hudo poenostavljeni, drugače od piratske šare, kjer se je poleg želenega nabiral še škart. Priporočljive so širokopasovne povezave nad 5 Mbps na sekundo in globoke denarnice, ki jih boste morda odslej potrebovali za ohranjanje digitalnih razvad. Morda ...