Borut Mekina
-
9. 5. 2014 | Mladina 19 | Politika
Leta 2002 se je v Rovinju zgodil trojni umor. Morilec je v počitniškem apartmaju hladnokrvno ubil tri člane družine, dva v postelji, enega na stranišču. A ko so na kraj zločina prišli kriminalisti, niso našli nobenih očitnih sledi ali neposrednih materialnih dokazov. Ni bilo prstnih odtisov, nobenih drugih bioloških sledi, ki bi lahko policistom pomagali najti storilca, nihče morilca ni videl pri dejanju niti niso nikoli našli morilskega orožja – pištole. Kljub temu je sodišče na procesu čez dve leti Ivana Perića, sicer člana umorjene družine, spoznalo za krivega. Obsodili so ga na 30 let zapora.
-
9. 5. 2014 | Mladina 19 | Politika
Finančni minister Uroš Čufer je v Bruslju presenetil s sporočilom, da naj bi Slovenija razmišljala o izstopu iz skupine evropskih držav, ki želijo uvesti tako imenovani davek na finančne transakcije. »Pred časom, ko je Slovenija vstopila v to skupino, smo ocenjevali, da bo izplen od tega davka kar dober. Ko smo potem ponovno naredili oceno učinkov davka, smo ugotovili, da bo izplen bistveno manjši, kot je bil predviden, tudi po najbolj optimističnih variantah, in da je to davek, ki bo težko pokril celo lastne stroške zbiranja in implementacije,« je pojasnil minister.
-
28. 4. 2014 | Politika
V primeru Patria je višje sodišče potrdilo sodbo okrajnega, kar pomeni, da je sodba v zadevi pravnomočna. Janez Janša mora za dve leti v zapor, Anton Krkovič in Ivan Črnkovič pa za 22 mesecev; vsi morajo v treh mesecih plačati po 37 tisoč evrov. Več >>
-
26. 4. 2014, 15:00 | Politika
Zoran Janković se je smejal. Rokoval. Kramljal s člani. Alenke Bratušek pa od nikoder – to je približno slika Pozitivne Slovenije, ki jo je narisal petkov kongres. Kdor se je spraševal od koga je stranka, je dobil odgovor: Pozitivna Slovenija je Jankovićeva stranka. Že v trenutku njunih nagovorov članom, je postalo očitno, kakšen bo rezultat glasovanja. Alenki Bratušek so ploskali, Jankovića pa so spremljale ovacije. Rezultat je bil na koncu tesen, 422 za Jankovića in 338 za Bratuškovo. A vendarle tudi presenetljiv. Presenetljiv predvsem glede na grožnje koalicijskih partnerjev. In seveda glede na vse pozive mnogih javnih osebnosti članom Pozitivne Slovenije, ki so pred tremi leti Jankovića javno podprli.
-
25. 4. 2014 | Mladina 17 | Politika
Ameriški veleposlanik v odhajanju Joseph A. Mussomeli je v Sloveniji odprl novo poglavje diplomatske prakse. Naredil je vse tisto, kar naj bi v diplomatskih priročnikih veljalo za strogo prepovedano. Za začetek je Slovenijo, državo gostiteljico, označil za državo pubertetnico. Potem je poskušal sestaviti vlado narodne enotnosti. Nato je združenje borcev označil za »ozko skupino ljudi«, slovensko osamosvojitveno vojno za prelahko, Boruta Pahorja za ne preveč pametnega politika in Jankovića za slabega poliglota. Nad njegovo kavbojsko diplomacijo se sicer lahko zgražamo, a je hkrati po svoje tudi simpatična. Ta teden je recimo Mussomeli z vsemi diplomatskimi častmi obiskal prvo evropsko romsko restavracijo v EU, kamor doslej ni zašel še noben slovenski politik. Nato pa je, kot za šalo, na ograji veleposlaništva odkril še spominsko ploščo v čast žrtvam vseh totalitarnih režimov.
-
25. 4. 2014 | Mladina 17 | Politika
Pred približno letom dni so v Srbiji opravili javnomnenjsko anketo. Ljudi so vprašali, kdo je po njihovem največji tuji vlagatelj in tisti, ki Srbiji največ pomaga. Ugotovitve so marsikoga osupnile – kajti čisto pri vrhu se je, presenetljivo, poleg Rusije na tretjem mestu znašla Japonska.
-
18. 4. 2014 | Mladina 16 | Politika
Dopoldne 5. decembra leta 2011 se je Zoran Janković odpravil na kavo k tedanjemu predsedniku vlade Borutu Pahorju. Z njim je bil tudi generalni sekretar Pozitivne Slovenije Vasja Butina. Oba sta upala, da bosta v skladu z izidom predčasnih parlamentarnih volitev, ki so bile dan pred tem, srečala svojega novega koalicijskega partnerja. A ko sta prišla do Pahorjevega kabineta, se je zgodil preobrat. Pahor je svojega bivšega kolega, Butino, pustil pred vrati in Jankovića povabil na pogovor na štiri oči.
-
11. 4. 2014 | Mladina 15 | Politika
Simon Vrhunec, sicer magister ekonomije, je po osnovni izobrazbi strojni inženir. Svojo kariero je začel v letalstvu, v Adrii Airways. Leta 1997 je prišel v zdravstvo na pobudo Dušana Kebra. Tedaj je Vrhunec je sprva postal njegov pomočnik pri vodenju ljubljanskega kliničnega centra, ko je Keber leta 2000 postal minister, pa državni sekretar na ministrstvu za zdravje. V tistem času je prišlo tudi do prvega večjega spopada z lobiji. Izbruhnila je afera z nakupom dragih operacijskih miz. In v tistem času se je zgodil tudi zadnji poskus zdravstvene reforme.
-
11. 4. 2014 | Mladina 15 | Politika
Globoke in ekstenzivne raziskave, preigravanje različnih modelov, scenarijev ter zapletena ekonomska frazeologija niso nujno koristni, če so nekatera dejstva povsem jasno razvidna.
-
11. 4. 2014 | Mladina 15 | Politika
Kako nadomestiti izpad v proračunu po razveljavitvi nepremičninskega zakona? Koalicija se je na nedeljskem vrhu poenotila, da dviga DDV-ja ne bo, namesto tega naj bi, kot je dejala premierka Alenka Bratušek, vlada okrog 200 milijonov evrov poskušala dobiti »z izterjavo javnih dajatev« in »s prihranki v širšem javnem sektorju«. Zadnji podatki javnih zavodov, agencij in skladov naj bi namreč pokazali »na kar nekaj akumuliranih presežkov na področju širšega javnega sektorja«, je dejala.
-
4. 4. 2014 | Mladina 14 | Politika
Dr. Marko Noč iz ljubljanskega kliničnega centra je eden najboljših slovenskih interventnih kardiologov. »Če bi moral kdo šariti po mojem srcu, bi si seveda sam želel, da bi bil to dr. Noč,« pravi o njem bivši zdravstveni minister, sedaj predstavnik stranke Solidarnost dr. Dušan Keber.
-
4. 4. 2014 | Mladina 14 | Politika
Ljubljansko okrožno sodišče je v ponovljenem postopku spet razsodilo, da je stranka SDS kriva, ker je žaljivo in neresnično pisala o bivšem svetovalcu predsednika republike Franciju Perčiču. Kot je znano, so tega leta 2008 v stranki v več zapisih na svoji spletni strani označili, med drugim, za »najbolj zvestega vojščaka iz vrst Službe državne varnosti oziroma Udbe«, in uvedli celo perčičmeter. Če se stranka na sodbo ne bo ponovno pritožila, bo morala na spletni strani objaviti sodbo in opravičilo, Perčiču pa zaradi žalitev plačati še 4000 evrov odškodnine.
-
28. 3. 2014 | Mladina 13 | Politika
70 milijonov evrov proti ministrici
V ponedeljek, 17. marca, je zdravstvena ministrica na tiskovni konferenci predstavila svoj program dela. O ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je na parlamentarnem zaslišanju govorila le na načelni ravni, tokrat pa je bila jasna: dopolnilno zdravstveno zavarovanje bo ukinjeno. A nasprotna stran je že delovala. Na dan njene tiskovne konference je zavarovalnica AS (Adriatic Slovenica) v tedniku Reporter objavila dvostranski oglas, v katerem je izvršni direktor Ivan Gracar poudaril, da »brez zasebnih sredstev ne bo mogoče ohraniti stabilnega sistema in obsega zdravstvenih pravic«.
-
28. 3. 2014 | Mladina 13 | Politika
Slovenija v ponedeljek začne niz srečanj z vlagatelji po Evropi, ki bi mu lahko sledila izdaja evrskih obveznic. Kot so sporočili s finančnega ministrstva, naj bi predstavitve vlagateljem na tako imenovanem »roadshowu« potekale v Ljubljani, Londonu, Amsterdamu, Parizu, Münchnu, Frankfurtu in na Dunaju.
-
21. 3. 2014 | Mladina 12 | Ekonomija
James Henry, danes glavni ekonomist Mreže za pravične davke (Tax Justice Network), vodilne nevladne organizacije, ki se bori proti davčnim oazam. Dolga leta je bil glavni ekonomist v svetovalnem podjetju McKinsey, lahko pa se pohvali tudi s pomočjo številnim državam pri preiskovanju pranja denarja. Je pisec številnih del, njegova najbolj znana knjiga je Krvavi bankirji, zgodbe iz globalnega podzemlja (Blood Bankers). Z njim smo se pogovarjali, ko se je udeležil posveta Kako vrniti denar, ki ga je pripravil državni svet.
-
21. 3. 2014 | Mladina 12 | Politika
Milan Kučan, nekdanji predsednik države, je minuli teden sporočil, da se na povabila Eve Irgl (SDS), predsednice parlamentarne komisije za človekove pravice, ne bo več odzival. »Državnozborska komisija ne more biti izvršni organ ljubiteljskega zgodovinarja, ki ji očitno dostavlja gradiva, ampak sama nosi odgovornosti za svoje (ne)kvalitetno delo, tudi za pridobitev oz. preverjanje gradiv, ki so podlaga za razpravljanje,« je Kučan odgovoril na zadnje povabilo. Bivši predsednik trdi, da Eva Irgl oziroma stranka SDS prikriva nekatere arhivske dokumente. Pa tudi, da naj bi imele »manipulacije«, »špekulacije« in »laži« pod Irglovo »domovinsko pravico«.
-
21. 3. 2014 | Mladina 12 | Politika
Nova ministrica za zdravje Alenka Trop Skaza je presenetila. Med svojimi prednostnimi nalogami je že v tem letu napovedala ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Namesto njega želi uvesti novo zdravstveno dajatev, za katero bi posameznik namenil od 12,5 do 25,5 evra na mesec. Zbiranje teh sredstev bi prevzel Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), s čimer bi praktično ukinili dejavnosti, ki jih sedaj opravljajo Vzajemna, Zavarovalnica Triglav in Adriatic Slovenija. Na vprašanje novinarjev, ali ima politično podporo, je odgovorila: »Zaenkrat da.«
-
14. 3. 2014 | Mladina 11 | Ekonomija
V začetku tega meseca je Evropska komisija Sloveniji dala črno piko. V državi naj bi obstajala »presežna makroekonomska neravnovesja«, so ugotovili. Slovenija je tako postala edina članica EU, v kateri je do tega sklepa Evropska komisija prišla že drugič, evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn pa je takoj zatem poudaril, da mora Slovenija pospešiti proces privatizacije, s privatizacijo bank v državni lasti vred. O resnosti teh ocen smo se pogovarjali z dr. Marjanom Senjurjem, ekonomistom z ljubljanske ekonomske fakultete, bivšim vodjem fiskalnega sveta (2009–2012), nekdanjim gospodarskim ministrom (1997–2000) in veleposlanikom v Veliki Britaniji (2002–2004).
-
14. 3. 2014 | Mladina 11 | Politika
Roman Leljak, svetovalec stranke SDS za vprašanja arhivov SDV, je k enemu od razkritih dokumentov očitno »pozabil« pripeti pomembno prvo stran. Januarja letos je Leljak na seji komisije za peticije v parlamentu nekdanjega predsednika države Milana Kučana obtožil sodelovanja pri kriminalnih dejavnostih bivše Udbe. Da je Kučan že leta 1972 vedel za primer kasneje ugrabljenega emigranta Stjepana Crnogorca, menda dokazuje informacija zvezne SDV o diverzantsko-terorističnih dejavnostih zoper SFRJ. S tem dokumentom naj bi bil Kučan po Leljakovih trditvah seznanjen. To pomeni, kot je na seji poudaril Vinko Gorenak, da se Kučan spreneveda, »zavaja« in »laže«.
-
7. 3. 2014 | Mladina 10 | Politika
V odprtih arhivih bivše tajne policije SDV je Milana Dorića - Hanzija (1930) odkril Roman Leljak. V zadnjih mesecih ga je predstavljal kot udbovskega morilca, ki je podstavljal bombe, sodeloval pri ugrabitvah nekdanjih emigrantov, ubojih in zastrupitvah in ki naj bi ga Udba za to tudi drago plačevala. Do vrhunca te udbovske histerije je prišlo v začetku februarja, ko je bivši notranji minister Vinko Gorenak na svojem blogu pod naslovom »Hanzi pridržan! To je sramota za Slovenijo« zapisal, da je »danes dopoldan« komuniciral z osebo, ki naj bi mu zaupala, da je policija v Nemčiji »zaslišala in pridržala Hanzija«, saj naj bi s soglasjem Janeza Zemljariča v Celovcu umoril Nikico Martinovića, »le zato, ker je kot cvetličar v Celovcu vsako leto obiskal in okrasil grobove po vojni pobitih Hrvatov«. Minuli teden smo Dorića obiskali v mestu Fürth, blizu Nürnberga, kjer živi v manjšem stanovanju skupaj z ženo in psom.
-
7. 3. 2014 | Mladina 10 | Politika
Kadar se rudarji odločijo za štrajk, navadno sledi revolucija. Ali pa vsaj korenita družbenopolitična reforma. To uči zgodovina. Stavke rudarjev so bile vedno precej več kot navadne stavke. Razpad Jugoslavije se je začel tudi s stavko albanskih rudarjev na Kosovu, nezadovoljnih z napovedanimi ustavnimi spremembami v Srbiji. V istem času je romunski samodržec Ceauşescu padel šele, ko so se v Bukarešto odpravili razjarjeni rudarji, nezadovoljni z razmerami v državi, ki jih ni mogla ustaviti niti vojska. Ena najbolj znanih rudarskih stavk na slovenskih tleh pa je bila tista v rudniku Trbovlje leta 1958, zaradi neizplačane božičnice. Kot znajo povedati zgodovinarji, je stavka prinesla razkol v partiji in je pomenila konec monolitne zveze komunistov. Tako se je na slovenskih tleh rodila teza o pluralnosti interesov.
-
Evropska desnica je zadnjih pet let vodila Evropo. Evropska ljudska stranka (EPP) je imela večino v Evropskem parlamentu. Imela je svojega predsednika Evropske komisije. Evropska desnica se je, sprva v navezi Merkel-Sarkozy, odločila za izredno agresiven odgovor na gospodarsko krizo. Tej politiki je v Sloveniji sledila tudi druga vlada Janeza Janše. EU je v zadnjih letih silila države, da so bremena krize z zasebnih finančnih institucij prenesla na ljudi. Zaradi tega so se, skorajda izključno na periferiji, države zlomile. Poleg Grčije, Španije in sprva Irske skorajda tudi Slovenija, ki se je za las, tudi zaradi spremembe političnega ozračja v EU v zadnjem letu, izognila prihodu trojke. Zdaj, po petih letih te politike, so pred nami nove evropske volitve. Pred EU so pomembna vprašanja: bančna unija, transparentnost finančnih transakcij, soočanje z davčnimi oazami. V stranki SDS pa bi radi v predvolilnem obdobju v Sloveniji govorili o komunizmu. Po 25 letih. Predlagajo referendum o noveli arhivskega zakona. Upravičeno?
-
Zasavsko društvo Eko krog se že več kot deset let bori proti sežigu nevarnih odpadkov v trboveljski cementarni Lafarge. Minuli teden so predstavili novo okoljsko dovoljenje, ki ga je podjetje januarja dobilo od agencije za okolje (Arso). Predvsem zaradi emisij sedmih ton benzena na leto, ki uničujoče vplivajo na okolje, so dovoljenje imenovali »licenca za ubijanje«. Uničujoči vplivi onesnaženja v Zasavju so splošno znani – že umrljivost dojenčkov je tam dvakrat tolikšna kot slovensko povprečje. A pomenljivo je, da to dejstvo ne zanima najpomembnejšega zastopnika javnega interesa v lokalnem okolju, to je trboveljske občine.
-
Janez Zemljarič (1928) je bil eden izmed najpomembnejših slovenskih politikov. V letih od 1973 do 1978 je vodil Službo državne varnosti (SDV) – t. i. Udbo –, nato je bil do leta 1980 slovenski notranji minister, do leta 1984 predsednik slovenske vlade in v letih od 1984 do 1989 podpredsednik jugoslovanskega, zveznega izvršnega sveta.
