• Urša Marn  |  foto: Uroš Abram

    30. 6. 2017  |  Družba  Za naročnike

    Janez Koželj

    Janez Koželj (l. 1945) je profesor za arhitekturo mesta na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, od leta 2006 pa tudi podžupan Ljubljane in prvi mestni arhitekt. V prvem mandatu župana Zorana Jankovića je v sodelovanju s skupino strokovnjakov začrtal vizijo dolgoročnega prostorskega razvoja Ljubljane do leta 2025. V enajstih letih je bilo uresničenih veliko od napovedanih projektov. Obnovljenih ali na novo zgrajenih je bilo enajst mostov in brvi. Iz propadlega kina Šiška je zrasel sodobni center urbane kulture. Ožje mestno središče je osvobojeno avtomobilske pločevine. Prenovljeno je mestno kopališče Kolezija. Postajališča mestnega potniškega prometa so dobila nadstrešnike in elektronske prikazovalnike voznega reda. In še in še.

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    30. 6. 2017  |  Družba

    Anja Golob, pesnica

    Anja Golob je pesnica, ki poezijo ne le piše, temveč jo živi. Kar je vse prej kot lahko, kajti v njenih pesmih ni kompromisov, le najčistejša volja do življenja. Hrepeneti po življenju pa v časih Donalda Trumpa, žice na mejah in umirajočega planeta pomeni hrepeneti po revoluciji. In njene pesmi so dovolj ostre, da zarežejo v gnilo tkivo kapitalizma, njena dejanja pa odpirajo konkretne alternative. Ko ni šlo več naprej, je skupaj s somišljenicami naredila pot in ustanovila lastno založbo. Vmes je prejela dve Jenkovi nagradi in se s svojo poezijo prebila na tuje trge – vendar v nasprotju z množico »novih« obrazov in samo(p)oklicanih glasov žrtvovane generacije prehoda še zdaleč nima ambicije postati blagovna znamka.

  • Urša Marn  |  foto: Uroš Abram

    30. 6. 2017  |  Družba  Za naročnike

    Marko Pokorn

    Dr. Marko Pokorn (l. 1966) je specialist pediatrije in infektologije. Od leta 1994 dela na otroškem oddelku Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. V prostem času je tudi odličen scenarist, dramatik in glasbenik. Umetniški talent je podedoval po očetu, muzikologu in pravniku Danilu Pokornu, zdravniškega po mami, pediatrinji Vilmi Pokorn. Poročen je z Nike Kocijančič Pokorn, prevodoslovko in profesorico na Filozofski fakulteti v Ljubljani, in je oče dveh odraslih otrok. Intervju z njim je čustveni tobogan. Nekaj časa se smrtno resno pogovarjaš o mesojedih bakterijah in drugih nevarnih okužbah, že v naslednjem hipu pa si brišeš solze smeha, ko ti zamrmra pesem Borelija, od kod strahote tvoje, ki jo je po Avsenikovi Slovenija, od kod lepote tvoje priredil za svoj bend. A to je logično, saj gre za zdravnika, ki je med drugim napisal scenarij za mega TV-uspešnico Naša mala klinika.

  • Katja Perat  |  foto: Uroš Abram

    30. 6. 2017  |  Družba  Za naročnike

    Manca G. Renko

    Manca G. Renko je zgodovinarka, urednica spletnega portala Airbeletrina in direktorica literarnega festivala Fabula. Čeprav še vedno vztraja, da so bile vse najlepše pesmi že napisane, je z Lastnim življenjem, knjigo o liku in delu Zofke Kveder, ki sta jo letos za mladino spisali in izrisali z ilustratorko Semiro Kentrić, zdaj postala tudi pisateljica.

  • Stane Koblar  |  foto: Uroš Abram

    30. 6. 2017  |  Družba  Za naročnike

    2Cellos

    Zgodba o 2Cellos se doživlja kot pravljica o uspehu. Pa je zgodba o zasedbi, ki jo sestavljata tradicionalno akademsko izobražena violončelista Mariborčan Luka Šulić in Puljčan Stjepan Hauser, res tako pravljično preprosta? Je pred naglim pohodom na svetovne, tudi najbolj prestižne odre kar štirih celin, med katerim sta iz vzhajajočih zvezd postala eden globalnih fenomenov, potekalo vse tako pravljično, lahkotno in gladko? Dvomim. Kajti pred njunim uspehom je bilo tako rekoč vse nared, da se zgodi čudež: nadpovprečna glasbena nadarjenost, leta trdega dela z inštrumentom, vrhunsko obvladovanje metjeja, prevetreno z nizom tekmovanj in nagrad na področju klasike, samosvoja habitusa, ki se dopolnjujeta z robustnostjo in rafinmajem kakor jin in jang, ne nazadnje pravi odmerek samozavesti, da brez zadržkov stopita korak dlje od vseh drugih – do uresničitve lastne vizije, kaj naj bo njuna glasba!

  • Bernard Nežmah  |  foto: Uroš Abram

    30. 6. 2017  |  Družba  Za naročnike

    Judit Polgar

    Najprej so jo poznali kot čudežnega otroka: pri d e v et i h letih je v New Yorku igrala na odprtem turnirju, pri enajstih je premagala velemojstra, pri dvanajstih, ko so bili njeni vrstniki v šestem razredu, se je uvrstila med najboljših sto šahistov na svetu. Potem je bila znana kot ena od sester Polgar, ki so veljale za čudo: Zsuzsanna, Zsofia in najmlajša Judit so tekmovale na moških turnirjih, postale dvakrat zapored olimpijske prvakinje, in ko je George Bush, st. leta 1989 obiskal Madžarsko, se je sestal tudi z družino Polgar. Nato je razblinjala mit o moški superiornosti v inteligenci: pri petnajstih letih je zmagala na prvenstvu Madžarske pred legendarnim Portischem ter Saxom in Riblijem, kar ji je prineslo naziv velemojstrice, in to nekaj mesecev prej, kot je uspelo največjemu – Bobbyju Fischerju.

  • Bernard Nežmah  |  foto: Uroš Abram

    30. 6. 2017  |  Družba  Za naročnike

    Aleš Berger

    Književni urednik, ki je pri MK desetletja urejal zbirki Kondor in Lirika, ki sta polnili knjižne police ljubiteljev literature, prevajalec nadrealizma, Becketta, Apolinaira, mož, ki je Slovencem pripeljal Queneauja, stripe Asterixa, zbirko Borgesa, poeme Lorce in številne gledališke igre, medtem dve desetletji spremljal teater kot gledališki kritik, nato pa po desetletjih prevajanja tujih stavkov začel pisati svoje v jeziku onkraj kanonov in žargona, ki jim je našel redko formo krokijev, zapiskov in vinjet v knjigah Povzetki, Omara v kleti, Zagatne zgodbe, Arles, večkrat. O tem, kako je iskal besede, kako mislimo stavke, kaj je prinesla v prevajanje tehnologija in kaj mu je odvzela, kako je cele zgodbe strnil v en sam stavek ter o duhu pošiljanja razglednic smo se s starosvetnežem, ki goji svojsko zvrst humorja, pogovarjali v posebnem intervjuju za Mladino.

  • Vanja Pirc  |  foto: Uroš Abram

    30. 6. 2017  |  Družba  Za naročnike

    Peter Movrin

    Je naš mednarodno najbolj uveljavljen modni oblikovalec v zgodovini – poleg Nataše Čagalj, seveda, ki jo tudi sam neizmerno ceni. Njegovo delo poznajo najpomembnejši modni poznavalci in narekovalci trendov, poznajo ga stilisti največjih zvezd, njegove stranke so med drugim Lady Gaga, Beyonce in Björk. Sploh s slednjo zadnje čase veliko sodeluje. Tesno ju je povezala njegova zadnja kolekcija, s katero je na ugledni londonski šoli Central Saint Martins zaključil svoj drugi magistrski študij, in to z odliko. Kot enemu najboljših študentov mu je pripadla čast, da je kolekcijo februarja predstavil na londonskem tednu mode.

  • Vanja Pirc  |  foto: Uroš Abram

    30. 6. 2017  |  Družba

    »Če sem karkoli obžalavala, je poniknilo med množico zadovoljivih odločitev«

    V ljubljanski soseski Trnovo, v hiši, odmaknjeni od mestnega vrveža ter obdani z bujnim zelenjem in cvetočimi rožami, živi sivolasa gospa, ki se je v zgodovino zapisala že ob začetku svoje kariere – bila je namreč ena naših prvih ilustratork. Vendar pa se v zgodovino še zdaleč ni zapisala le kot ena naših prvih, temveč s svojim opusom tudi kot ena naših najizjemnejših ilustratork.

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    30. 6. 2017  |  Politika  Za naročnike

    Miro Cerar

    Intervju s predsednikom vlade Mirom Cerarjem je potekal v sejni sobi, zraven njegove pisarne. Za mizo sta poleg predsednika sedeli še svetovalki za odnose z javnostmi. Ni imel veliko časa, zgolj 45 minut med sestankom s svojim svetovalcem, državnim sekretarjem Antonom Žuničem, in srečanjem s sindikati javnega sektorja. Kljub temu se je na pogovor dobro pripravil, lahko zapišemo, da profesionalno. Pred njim je bila mapa z naslovom »Intervju za Mladino«, v njej pa več strani teksta, ki sta mu ga pripravila druga dva svetovalca.

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    30. 6. 2017  |  Politika  Za naročnike

    Janez Zemljarič

    Čeprav je Janez Zemljarič danes sinonim za nekdanjo tajno policijo, Službo državne varnosti (SDV), ki jo je vodil med letoma 1973 in 1978, to ni bila najpomembnejša vloga, ki jo je imel v času Jugoslavije. Zemljarič je bil v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja eden najpomembnejših slovenskih politikov, v letih 1978–1980 je bil notranji minister, potem do leta 1984 predsednik izvršnega sveta oziroma tedanje slovenske vlade, med letoma 1984 in 1989 pa podpredsednik jugoslovanskega, zveznega izvršnega sveta. Lahko se pohvali s številnimi projekti, ki jih je uspešno zaključil, od gradnje Cankarjevega doma do ljubljanskega kliničnega centra. Še pomembnejše pa je, da je v njegovem času Slovenija z velikimi in tehnološko naprednimi podjetji, na primer Iskro ali Litostrojem, prodrla na svetovne trge. O tem smo se z njim pogovarjali. Sestali smo se večkrat. Kmalu bo star 90 let, ponosen je, da so mu veljavnost vozniškega dovoljenja znova podaljšali za leto dni. Čeprav se je upokojil leta 1989, še zmeraj hodi v »službo«. Vsak dan pride »delat« v WTC, kjer ima svojo pisarno navadno v okrepčevalnici Zoki.

  • Peter Petrovčič  |  foto: Uroš Abram

    30. 6. 2017  |  Politika  Za naročnike

    Jadranka Sovdat

    Jadranka Sovdat živi, diha in je ustavno pravo. Na ustavnem sodišču je že več kot dvajset let. Zdaj je približno na polovici triletnega mandata predsedovanja ustavnemu sodišču ter le še leto in pol oddaljena od izteka mandata ustavne sodnice. Kljub temu da je prva med enakimi, se ji še vedno vse prevečkrat dogaja, da se znajde v preglasovani manjšini, kar je bilo skorajda pravilo, ko je imela na ustavnem sodišču večino skupina sodnikov, izvoljenih v času prve vlade Janeza Janše. Sovdatova, ki je nasledila dr. Cirila Ribičiča, z njim nekako deli tudi usodo, in sicer usodo sodnika, ki se v boju za obrambo, krepitev in zagotavljanje človekovih pravic znajde v manjšini. To se ji je samo v zadnjih letih zgodilo glede zakona o obrambi, ki je vojski podelil policijska pooblastila za nadzor nad begunci, pa v obeh primerih odločanja o pravicah istospolnih oseb in tudi v zadevi Grims proti Mladini.

  • Jure Trampuš  |  foto: Borut Krajnc

    30. 6. 2017  |  Politika  Za naročnike

    Tine Hribar

    Tine Hribar je eden izmed pobudnikov ustanovitve Nove revije, njen prvi glavni urednik, pisec v 57. številki, član kolegija Odbora za človekove pravice, redaktor pisateljske in Demosove ustave. Bil je med pobudniki za razpustitev Demosa, je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, avtor številnih knjig o etiki, narodu, veri, odnosu do sveta in svetega, je oster kritik vsakršnega totalitarizma, tako z leve kot desne, vztrajen zagovornik sprave in pokopa vseh mrtvih.

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Uroš Abram

    30. 6. 2017  |  Kultura

    Matter

    Matter je slovenska rap skupina, v kateri so Dacho, Tunja in Levanael. V zadnjih dveh letih je predvsem na ljubljanski alternativni sceni postala izjemno opazna – po eni strani je tako zelo oboževana, po drugi pa tako zelo osovražena, da postaja že pravi družbeni fenomen. Skupina je osrednja tema številnih razprav, spletnih »memejev« in celo grafitov. Prodala je vse izvode svoje prve plošče, podobno kot proda vse vstopnice za čisto vsakega od svojih koncertov. Z akcijami, kot je javno podpisovanje plakatov za oboževalce, počasi upravičuje samooklicani naziv »boybanda«. Do njene glasbe ljudje težko vzpostavijo nevtralen odnos. Tisto, kar je nekaterim pri njeni glasbi noro všeč, je drugim popolnoma grozljivo. Vendar so ti zadnji odzivi seveda samo koristni za »hype«.

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    30. 6. 2017  |  Družba

    Aleksander Čeferin: V prihodnje bomo morali resno razmisliti o omejevanju klubskih proračunov za plače igralcem

    Ko je kapetan Reala Madrid Sergio Ramos v začetku junija na stadionu Millenium v Cardiffu dvignil pokal za zmago v nogometni Ligi prvakov, je Slovencem pogled uhajal na človeka, ki mu je ta pokal izročil.

  • Boštjan Napotnik  |  foto: Uroš Abram

    30. 6. 2017  |  Kultura

    Ana Roš: »Michelin ne razume novodobnega, svežega, mladega jedca«

    Za ta intervju smo se v Selu pri Kobaridu postavili v vrsto za CNN, ki o Ani Roš pripravlja daljšo reportažo, za največji brazilski finančni časopis in za agencijo Associated Press. Nekaj dni prej je na dvodnevni press turneji v Budimpešti, Švici in Nemčiji dala 25 intervjujev. Vprašanje, »Kako je biti najboljša kuharica na svetu?«, je v zadnjem času slišala skoraj tolikokrat kot vprašanje, »Ali je mogoče pri vas do konca poletja dobiti še kakšno prosto mizo?« Mi je nismo vprašali nič od tega. Z globalno zvezdnico sodobne vrhunske kuharije, ki je na ti z liki, kot so Rene Redzepi, Elena Arzak in Massimo Bottura, se pač lahko pogovarjaš bolj zanimive reči.