Borut Mekina
-
28. 3. 2008 | Mladina 12 | Politika
Marec je ponavadi čas, ko poštar Rdeči križ "razveseli" s prav posebno položnico. Vsako leto jo pošlje občina Koper, na njej pa je zapisan vrtoglavi znesek, višji od 84 tisoč evrov. Toliko namreč znaša nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga mora Rdeči križ (RK) lokalni skupnosti plačati za svoje zdravilišče na Debelem rtiču v Ankaranu, kjer letujejo otroci, ki jim starši zaradi svojega socialnega... Več
-
23. 3. 2008 | Mladina 11
Znani so lobistični primeri iz tujine, kjer poslanci, bivši ministri ali predsedniki ustanavljajo pisarne in po končanem mandatu svoje dobro ime, svoj politični vpliv ali ugled zastavljajo za velike gospodarske igralce. Najnovejši slovenski primer za to se imenuje Pavle Rupar. Pavle Rupar je danes lobist. In ni edini. Tančico skrivnosti s slovenske lobistične scene razkriva gradbena afera, kjer se v vlogi... Več
-
14. 3. 2008 | Mladina 10 | Politika
"Bojim se, da so nam stvari ušle iz rok."
S tem se do pred kratkim nisem obremenjevala. Sedaj ko imam malce več vpogleda v to, ko dobivam pobude in vprašanja državljanov, pa se mi porajajo tudi takšne ideje. Kljub temu verjamem, da se mi to ne dogaja, sicer bi težko opravljala svoje delo. Več
-
14. 3. 2008 | Mladina 10 | Politika
Pivovarna Laško je danes središče najmočnejšega slovenskega finančnega konglomerata, ki poleg industrije pijač združuje še medijske vložke v Večeru ali Delu, iz njega pa prihajajo tudi najpomembnejši lastniki Mercatorja, največjega slovenskega podjetja. Na začetku lastniške verige stoji družba Kolonel, ki jo zastopa samostojna podjetnica iz Maribora Blaženka Šoštarič, sicer vodja servisa za opravljanje... Več
-
Zamisel, da bi izbrisanim nekje v Sloveniji, denimo v Argentinskem parku pred ministrstvom za notranje zadeve v Ljubljani, postavili spomenik, je sicer lahko razumljena kot slaba šala, še sploh, če v skladu z aktualnimi smernicami mislimo, da nas morajo spomeniki združevati. A zgodba z osemnajsttisočglavo aglomeracijo posameznikov, ki jih je združila birokracija, je na dobri poti, da jo bo lahko rešil le še... Več
-
Skrbi nas, da bo tudi Slovenija pasivna
Z gospodom Türkom smo navezali stike že decembra, takoj ko je postal predsednik. Razlog je preprost: želimo spodbuditi Slovenijo, da bi prevzela vodilno vlogo v Svetu za človekove pravice OZN, saj nas zelo skrbi, ker je bila EU doslej v tem organu precej pasivna. Doslej se ni ravno izkazala. Nekaterim državam je z agresivnostjo uspelo onemogočiti rešitev marsikaterega vprašanja, zato računamo na Slovenijo, ki zdaj predseduje EU. Več
-
22. 2. 2008 | Mladina 7
Še nedavno so bili spiski telefonskih klicev razlog za resno skrb. Znan je denimo seznam izpisov telefonskih klicev z mobilnega telefona sedanjega Večerovega odgovornega urednika Tomaža Ranca, ki naj bi ga kriminalisti - med njimi je bil tedaj tudi Drago Kos - zaradi preiskave v aferi Vič - Holmec od Mobitela dobili nekaj dni prehitro. Marsikdo je bil ob tem dogodku globoko prizadet zaradi zlorabe pravil. Več
-
Od Slivnikove ceste do Janševega podjetja
Da si nekdo zgradi cesto, traja več let. Včasih desetletje. Treba je izdelati prostorsko in projektno dokumentacijo, dobiti soglasja različnih zavodov, denimo Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, soglasja sosedov, občinskih urbanistov, energetskih in drugih komunalnih podjetij, parcele je treba odkupiti... Zapletov je vedno dovolj. Več
-
Se kdo vpraša, kaj se bo zgodilo?
Ta zgodba ni od včeraj. Bila je problem nekdanje Jugoslavije in še prej. Znotraj tega nihče ni našel prave rešitve. Po mojem je najbolj določno videl vprašanje Kosova nekdanji premier Srbije Zoran Đinđić. Za novo leto 2002 sem govoril z njim osebno in takrat je izrekel tezo, da se mora Srbija začeti ukvarjati z vprašanjem Kosova, sicer se bodo ob naslednjem koraku, ob vprašanju vstopa v EU, ubadali z dvema... Več
-
5. 2. 2008 | Mladina 5
Znano je, kako se je na ozemlju nekdanje Jugoslavije končala morija. Razmere na terenu je dejansko uredilo šele ameriško posredovanje v Bosni in potem na Kosovu, Evropa pa se je spotaknila v daljšo krizo identitete in avtoritete. Zadnja leta je zaradi balkanskega kotla Evropska unija šla skozi več reform, vse z namenom, da bi po sramoti dobila podobo vplivne in učinkovite sile. Več
