Maja Novak

Maja Novak

  • Maja Novak

    Maja Novak

    17. 2. 2012  |  Mladina 7  |  Ihta

    Apologija Janeza Janše

    »Kadar slišim besedo kultura, zagrabim za revolver,« je dejal človek, ki se mu sme reči Goebbels, ker se je res pisal Goebbels: Joseph Goebbels. To žlahtno čustvo z njim deli prenekateri Slovenec: tak, ki o baletnikih ve, da so itak vsi pedri, o knjigi pa to, da je draga. »Pa ja da je draga, prmejduš nazaj, za ta gnar k b ga morau dat za uno brezvezno bluzenje tam noter lohka pelem vse mulce na pico pa sebe na pir – čeu pa baba tut hotla pit bo pa pršparanga gnarja od knige že zmankal, ampak sej si tisto svojo vodo z okusom lohka sama plača.« Več

  • Maja Novak

    Maja Novak

    3. 2. 2012  |  Mladina 5  |  Ihta

    Demokracija iz opere

    Prikazen blodi po Evropi – prikazen demokracije; in kot splošno velja za prikazni, strahove ter druge bavbave, je znotraj votla, okrog pa je nič ni. Zelo težko bi bilo reči, »kaj je to za en tič«. Pa vseeno poskusimo, ljuba deca, zdaj, ko nam vlada stranka, ki ni pozitivna, temveč demokratična, juhej! Več

  • Maja Novak

    Maja Novak

    20. 1. 2012  |  Mladina 3  |  Ihta

    Kenokefaliki

    Slovenci nismo državotvoren narod, je imel navado dejati. Potem ko smo se osamosvojili, je dobil argumentov za svojo trditev po pet na vsak prst, do leta 1991 pa se je bil moj očim prisiljen zatekati k nekakšni, no, balkanski različici kraniologije Cesara Lombrosa. Drugače od Srbov, je rekel, ki so dolihokefalen narod – kar naj bi po njegovem pomenilo, da imajo dolge in ozke lobanje –, smo Slovenci brahikefalni – kar naj bi vsaj po mojem pomenilo, da imamo glave kot žabe –, zato celo takrat, ko si priborimo državo, z njo ne vemo kaj početi. Slovencem je treba dati tisto, kar lahko razumejo: razsvetljeni absolutizem in slamnate strehe. Več

  • Maja Novak

    Maja Novak

    6. 1. 2012  |  Mladina 1  |  Ihta

    Vsak otrok potrebuje očeta in mamo

    Krems ob Donavi je prelepo mesto v Spodnji Avstriji, redek zgodnjerenesančni biser sredi gotske in baročne države. Ves oktober leta 2006 je nad njim na brezhibnem nebu žarelo brezhibno sonce. Vinorodni grički so zlateli. Donava je bila lepa modra. Po njej so drsele bele ladje s turisti. Polja ob železniški progi proti Dunaju so bila kot ilustracija iz slikanice, človeka je imelo, da bi zgrabil za čopič in s svetlimi barvami dorisal zakonski par, ki se drži za roke, poskakujoče otroke, morda s kakim psičkom, in srečno mladino. Več

  • Maja Novak

    Maja Novak

    23. 12. 2011  |  Mladina 51  |  Ihta

    Petarde, džinglbelz in lepe duše

    Čisto malo je manjkalo, pa bi mračni, tesnobni, neskončni veseli december šel neopažen mimo mene, potem pa sem zadnjič stopala skozi železniški podhod (tam, kjer petarda lepše poči) in na asfaltu zagledala celo preprogo tistih rožnatih ovojev za petarde, ki so videti kot crknjene pijavke, in pri srcu me je stisnilo ob misli, kaj vse bo slaboumnega še sledilo v teh dneh. Več

  • Maja Novak

    Maja Novak

    9. 12. 2011  |  Mladina 49  |  Ihta

    Dnevnik slovenske Bridget Jones

    Še sreča, da nismo v Estoniji, kjer je dostop do interneta ustavna pravica. Če sto izginulih glasovnic pomeni eno uro volilnega molka več, koliko ur bi pridelali, če bi med volitvami online vsaka neroda lahko prijavila, da se ji je prav med glasovanjem sesul računalnik? Da o nevarnosti hekerjev ne govorimo. Slovenci se raje držimo klenih, tradicionalnih manir. Glasovnice, ki so jih neznani storilci (mogoče parklji svetega Miklavža?) odnesli iz prostorov tržiške volilne komisije, so bile otipljive, iz papirja, z njimi bi bilo mogoče nakrmiti kozo, zmikavti pa so bili zapovrhu tako vljudni, da še vrat niso opraskali. Tako se spodobi. Na Slovenskem živijo samo pošteni lopovi. Več

  • Maja Novak

    Maja Novak

    25. 11. 2011  |  Mladina 47  |  Ihta

    Najmanjši črv

    Ob nedeljah potnikov na avtobusu za Novo Gorico ne premetava kot krompirja v vreči. Ob nedeljah šofer na avtobusu za Novo Gorico ne vozi tako, da z eno roko telefonira, z drugo išče Radio Veseljak in se s tretjo kdaj pa kdaj narahlo dotakne volana, takole za srečo. Ob nedeljah tega ni, ker ni avtobusov. Če nimaš avta, je ob nedeljah priti v sto kilometrov oddaljeno Novo Gorico in nazaj logistični podvig, ki bi se moral začeti pred sončnim vzhodom, v Ljubljano pa bi se vrnila tako pozno, da bi na televiziji zamudila prekrasni pogled na dolge obraze političnih veljakov v trenutku, ko prvič izvejo, da volitve niso rodile želenih sadov. Več

  • Maja Novak

    Maja Novak

    11. 11. 2011  |  Mladina 45  |  Ihta

    Dolgčas! Dolgčas! Dolgčas!

    Televizijo gledam bolj redko. Tudi radijska poročila in časnike spremljam s precej manj strasti kot pred petimi, šestimi leti. In ko se pogovarjam s prijatelji, ugotavljam, da nisem le jaz taka. Več

  • Maja Novak

    Maja Novak

    28. 10. 2011  |  Mladina 43  |  Ihta

    Ovčjereja

    Za začetek puščavska metafora. Več

  • Maja Novak

    Maja Novak

    14. 10. 2011  |  Mladina 41  |  Ihta

    Ulice mojega mesta

    Preselila sem se iz mesta, ki ima igralnice in najbrž tudi bordele, nima pa kina; iz mesta, kjer se s someščani nisem mogla sporazumeti niti o tem, v katerem stoletju živimo. Jaz njim, da smo v postinformacijski dobi, oni pa meni, da drugačnih od sebe ne bodo sprejeli za svoje in da naj bom vesela, ker mi ni treba svoje drugačnosti skrivati pod burko. Preselila sem se, skratka, iz Slovenije v Ljubljano. Spustila sem oba kovčka iz rok na parket podnajemniškega stanovanja, olajšano zavzdihnila in si rekla: tukaj mi bodo v miru in spokoju tekli zadnji dnevi. Več