• Naomi Klein

    14. 10. 2011  |  Mladina 41  |  Politika

    Najpomembnejša stvar na svetu

    Geslo »Okupirajmo Wall Street« se je porodilo v Italiji leta 2008. Odbilo se je v Grčijo, Francijo in Irsko in se končno prebilo do tiste kvadratne milje v New Yorku, kjer se je začela kriza. Več

  • Veliko prebujenje

    Da ne bo kakega nesporazuma: to, kar se bo po svetu zgodilo 15. oktobra, bo revolucija. Vse tisto do zdaj razpršeno protestno vrenje, vse tisto globalno nasprotovanje statusu quo, ki se bo jutri, 15. oktobra, končno sinhroniziralo, bo revolucija. Naj torej ne bo nesporazuma. Kje je potem nesporazum? Nesporazum je natanko tam, kjer nesporazuma ne bi smelo biti: na levici. Levica namreč - v nasprotju z desnico, ki pravi, da gre pri protestnem gibanju »Okupirajte Wall Street« le za razredno zavist, da torej tisti, ki nimajo denarja, zavidajo onim, ki imajo veliko denarja (in jim ga hočejo zato vzeti) - pridigarsko poudarja, da to ne bo revolucija, ampak bolj modna muha, mondo bizarro, nekaj otročjega, nekakšna otroška bolezen ali karneval, anarhistični freakshow, ki itak ne bo ničesar spremenil, češ da je rešitev drugje, recimo v zapatističnih mikropolitikah, boju za pravice manjšin, delavnicah in tako dalje, ne pa v revoluciji. Pričakovali bi, da se bo revolucije bala desnica - toda očitno se je precej bolj boji levica. Več

  • “Mi smo 99 %!”

    V Tuniziji se je vse začelo z množičnimi protesti proti diktatorju - in na koncu so diktatorja zrušili. Tudi v Egiptu se je vse začelo z množičnimi protesti proti diktatorju - in na koncu so diktatorja zrušili. Na Wall Streetu se je prav tako vse začelo z množičnimi protesti - in tudi na Wall Streetu množica protestira proti diktatorju, proti ultimativnemu diktatorju - kapitalu, Wall Streetu, katedrali kapitala. Protestna množica, ki se že tedne - vse tja od 17. septembra - zbira na Wall Streetu, hoče zrušiti diktaturo kapitala. Nihče ne verjame, da jim bo uspelo. Več

  • Urša Marn

    14. 4. 2011  |  Mladina 15

    Teža odločitve

    Vlak za Lizbono ali za Bruselj?

    Časi izredno poceni denarja so mimo. Evropska centralna banka je po zelo dolgem odmoru dvignila ključno obrestno mero z enega na 1,25 odstotka. Res je, gre le za četrt odstotne točke. A to je šele začetek. Obetajo se novi dvigi. Analitiki do konca leta pričakujejo še vsaj enega do dva dviga, obakrat za četrt odstotne točke, kar pomeni, da se bo ključna obrestna mera v evroobmočju povzpela na 1,75 odstotka letno. Več

  • Darja Kocbek

    3. 2. 2011  |  Mladina 5  |  Svet

    Javne banke - v Ameriki!?

    O ustanovitvi javnih bank razmišlja vse več zveznih držav v ZDA. Da davkoplačevalskega denarja ne bo več pretakala v roke zasebnikov, ki so lastniki velikih bank, prav zdaj odloča zvezna država Washington. Ustanoviti namerava sklad Washington Investment Trust (WIT), prek katerega namerava denar od svojih davkoplačevalcev »začeti uporabljati doma za podpore kmetijstvu, izobraževanju, spodbujanju razvoja... Več

  • Grega Repovž

    27. 1. 2011  |  Mladina 4  |  Politika

    Gasparijevo sporočilo

    Minister za razvoj Mitja Gaspari je v petek, 21. januarja, prišel na posvet stranke Zares. Morda bi bilo koristno, če bi obiskal tudi druge stranke.

    Mitja Gaspari, minister za razvoj, nastopa redko, ko nastopa, pa ne govori veliko. Njegova vloga v vladi je jasna: bil naj bi tisti, ki naj bi imel pred očmi celotno sliko. Eden takšnih njegovih redkih nastopov je bil posvet stranke Zares, na katerem je prejšnji petek predstavil svoje videnje stanja. Nastop je bil nenavaden. Trd in trpek, z zelo resnimi sporočili tudi koaliciji in vladi, v kateri deluje. Več

  • Urša Marn

    20. 1. 2011  |  Mladina 3

    Križ čez križanje Križaniča

    Javnost od predsednika vlade Boruta Pahorja terja, da se drži lastnih meril: če je na poziv računskega sodišča iz vlade izgnal Erjavca, naj enako ravna tudi s Križaničem. Težava te logike je, da je slepa za ključno razliko med primeroma: Križanič je vsaj poskusil storiti vse, da bi očitke sodišča odpravil, za Erjavca pa tega brez zadržka ni mogoče trditi.

    Slovenci smo res samomorilski narod. Čez balkon se mečemo celo takrat, ko za to ni nobene potrebe. Naše javne finance kar sami enačimo z grškimi in kličemo po kazni. Evo, grešili smo: falzificiramo, friziramo in prikrojujemo bilance, da bi prikrili dejansko višino našega dolga. Brez milosti nas kaznujte, kriza gor ali dol. Kar je prav, je prav! Se nam je od krize že tako skisalo, da smo pripravljeni škoditi sami... Več

  • Urša Marn

    20. 1. 2011  |  Mladina 3  |  Politika

    Andrej Flajs: "Dolg ni izračunan narobe."

    /media/www/slike.old/mladina/temaintervjuandrej_flajs_bkimg_5437ap.jpg

    Andrej Flajs je na državnem statističnem uradu zadolžen za nacionalne račune, zato natančno ve, koliko znaša slovenski javni dolg. Očitek, da se gre finančno ministrstvo kreativno računovodstvo v slogu Grčije in da namenoma prikazuje nižji javni dolg od dejanskega, po njegovem ni samo zgrešen, ampak kaže na popolno nerazumevanje tega, kaj se sploh šteje v maastrichtski dolg države. Več