Urša Marn

  • Urša Marn

    15. 2. 2008  |  Mladina 6  |  Politika

    "Teza o neučinkoviti državi kot lastniku je preveč enostavna"

    Mislim, da ne. Sam učim študente, da je pri t.i. žetvah, ko lastniki izstopijo, treba odgovoriti na tri vprašanja: zakaj, kdaj, na kakšen način? Odgovori, ki jih danes v politiki najpogosteje slišimo, so: ker smo tako zapisali v koalicijski pogodbi, ker želimo sami "počistiti ta hlev" in ga ne prepustiti prihodnji vladi, in to na način, ki bo čim bolj očaral volivce. Po uspehu s prodajo NKBM je pri sedanji oblasti postala priljubljena javna prodaja delnic - glede na očitke o prodaji kupcem iz čudnih tujih skladov, najraje le domačinom. Kadar se slišijo ekonomski argumenti za hitenje, se rožlja s trditvijo, da je država pač neučinkovita lastnica. Toda danes ni leto 1999, ko smo razpravljali o začetnem valu privatizacij in ko je bilo še vse državno, danes je treba pri vsakem podjetju posebej odgovoriti na prej navedena vprašanja, pri čemer splošna načela nič ne koristijo. Sploh pa se mi zdi, da je danes aktualno na glavo postavljeno vprašanje, in sicer, česa ne bi smeli ta trenutek za nobeno ceno privatizirati. Več

  • Urša Marn

    15. 2. 2008  |  Mladina 6

    Spopad v hlevu

    Vlada Janeza Janše je najprej sprejela program, pri katerem bi časovno omejila prodaje najpomembnejših podjetij v državni lasti. Nato je sledil obrat: zdaj rok ni več ekonomski, ampak političen: deleže v teh podjetjih se je vlada odločila prodati do konca tega mandata.

    Vladajoča koalicija je razpravo o prodaji državnih deležev v podjetjih, bankah in zavarovalnicah pripeljala do absurda. V zadnjih tednih se pri tej občutljivi in resni temi uporabljajo izrazi "hlev", "prazen hlev" in "odprava hleva". Na to raven se je spustil tudi minister za finance Andrej Bajuk. Vendar ni vseeno, čemu, kdaj, komu in za kakšno ceno se prodaja nacionalno premoženje. Več

  • Urša Marn

    5. 2. 2008  |  Mladina 5  |  Politika

    V začaranem krogu

    Andrej Bajuk, finančni minister, ki se v pogajanja o plačni politiki ni vključil. Povsod drugod je to primarna naloga finančnih ministrov.

    Vlada si je oddahnila, ko se je za las izognila stavkama zaposlenih v javnem in zasebnem sektorju. Vendar pa je bistveno vprašanje ostalo odprto: kako visoka bo cena za nakup socialnega miru v predvolilnem letu? Bo rast plač presegla dopustno mejo in če, kaj to pomeni za inflacijo? Ekonomisti so v ocenah vse prej kot optimistični. Več

  • Urša Marn

    5. 2. 2008  |  Mladina 5  |  Politika

    Zavajajoče darilo

    Je predsednik vlade Janez Janša vedel, da ukrepi, ki jih je celo sam predstavil, ne bodo izboljšali stanja tistih z minimalno plačo?

    Državni zbor je pred kratkim potrdil vladni sveženj prve pomoči zaradi visoke inflacije, ki poleg višjih pokojnin in višjih otroških dodatkov uvaja tudi višje dohodninske olajšave za ljudi z najnižjimi dohodki. Z novelo zakona o dohodnini se poleg dosedanje enotne splošne olajšave, ki letos znaša 2959,60 evra, uvajata še dve dodatni splošni olajšavi: 4959,60 evra olajšave za letne bruto dohodke do 6800 evrov ter... Več

  • Urša Marn

    13. 1. 2008  |  Mladina 1  |  Politika

    Predsednikov populizem

    Janez Janša na taboru svoje stranke v Lepeni leta 2005

    Vlada je na zadnji seji leta 2007 delila predvolilne darove. Tako je upokojencem z najnižjo pokojnino obljubila višji varstveni dodatek, davčnim zavezancem z najnižjim dohodkom manjšo davčno obremenitev, družinam pa brezplačen vrtec za drugega in vsakega naslednjega otroka. Nobenega dvoma ni, da bodo ti ukrepi v čedalje bolj razslojeni družbi načelno dobro sprejeti. Več