Marjan Horvat

  • Marjan Horvat

    16. 10. 2008  |  Mladina 42  |  Kultura

    »Ubral sem nasprotno smer«

    /media/www/slike.old/mladina/intbogdan_grom_bk.jpg

    Petnajstega oktobra so v Mestni galeriji Ljubljana odprli retrospektivno razstavo Bogdana Groma, slikarja, ilustratorja, grafika in kiparja, ki je avgusta praznoval 90. rojstni dan. Študiral je na likovnih akademijah v Rimu, Perugii, Benetkah in Münchnu. Po preselitvi v ZDA, leta 1957, se je Grom začel bolj posvečati plastiki in arhitekturnim (notranjim in zunanjim) rešitvam; oblikoval je mestne trge, trgovska in industrijska središča, opremljal pomembne verske objekte. Več

  • Marjan Horvat

    2. 10. 2008  |  Mladina 40

    Sebastijan Horvat, režiser

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikaslavko_horvat_bpet.jpg

    Tokrat smo se z njim pogovarjali o nekaterih politično angažiranih predstavah, ki so dvignile kar nekaj prahu. Horvat je namreč eden izmed redkih režiserjev, ki se odprto in odkrito, z izredno kritičnostjo, lotevajo družbenih tem našega vsakdanjika. Sicer pa pravi: »Evo, in zato verjamem v komunizem. Sem čisti komunist, kar morda zveni totalno smešno in butasto. Več

  • Marjan Horvat

    25. 9. 2008  |  Mladina 39

    Tone Pavček, pesnik in esejist

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikatone_pavek_mf.jpg

    »Kako le, velik intervju za majhnega Pavčka,« nam je po telefonu odvrnil pesnik, esejist, prevajalec, urednik in član SAZU Tone Pavček, ko smo ga zaprosili za intervju. Šaljiv in iskriv nas je pričakal na pragu svoje hiše v Seči, pokazal na soline, zanj čudo vseh čudes, in nato proti trtam in oljkam na njegovem gruntu, za katerega skrbita z ženo. Nekajurni pogovor je nanesel na njegovo mladost, saj bo v ponedeljek praznoval osemdeset let, v žarišču pa so bila aktualna vprašanja slovenskega vsakdanjika, ki ga naš sogovornik opazuje s kritičnim pogledom. Več

  • Marjan Horvat

    21. 8. 2008  |  Mladina 34

    Janez, ti si bil moj najboljši prijatelj

    Na slovesnosti ob odkritju doprsnega kipa dr. Janezu Drnovšku, dolgoletnemu predsedniku slovenske vlade in predsedniku države, v Zagorju ob Savi, bi pričakovali, da bodo na njej zares le Zagorjani z županom Matjažem Švaganom, saj je Drnovškova družina dala jasno vedeti, da se ne strinja s takšnim obeleževanjem spomina nanj, pa tudi njegov naslednik dr. Več

  • Marjan Horvat

    21. 8. 2008  |  Mladina 28

    Drugačni verniki Alaha

    Dedebaba Haji Reshat Bardhi, vodja svetovne skupnosti bektašev, na svojem domu v Tirani

    V Albaniji deluje ena izmed najnaprednejših muslimanskih skupnosti na svetu - derviška skupnost bektašev. Verniki podpirajo sekularno izobraževanje, vključujejo se v medverski dialog, ženske imajo enakopravno vlogo v religioznem občestvu. Zato so za številne ortodoksne sunitske in šiitske vernike »škandal« med muslimanskim življem. Več

  • Marjan Horvat

    7. 8. 2008  |  Mladina 32

    Dr. Lev Kreft, marksist

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velika_kreft_3623_bk.jpg

    Z dr. Levom Kreftom, profesorjem estetike na ljubljanski Filozofski fakulteti in direktorjem Mirovnega inštituta, smo se pogovarjali o tem, kako globoka je trenutna kriza kapitalizma. Dr. Kreftu ni bilo niti v najbolj težavnih časih težko priznati, da je bil marksizem njegovim intelektualnim razmislekom v podporo in bil izhodišče zanje. V tej intelektualni drži je izstopal tudi takrat, ko so desni intelektualci starega bradača pribijali na križ, mnogi levi misleci, ki so uporabljali njegove metode, pa so jih sramežljivo in s profesionalnega vidika pogosto tudi nepošteno prikrivali. Kreft je leta 2002 s podporo ZLSD kandidiral na predsedniških volitvah, danes pa v stranki, ki jo vodi Borut Pahor, nima več nobene funkcije. Več

  • Marjan Horvat

    15. 2. 2008  |  Mladina 6  |  Družba

    Spopadanje mitov z resnico

    Slovenci še vedno bijemo starodavni boj za lastništvo Knežjega kamna

    Med miti o junaških Slovencih je veliko takih, ki se sklicujejo na krščanske korenine in obrambo zahodnega kulturnega sveta ter civilizacije pred islamsko nevarnostjo. To je postalo še posebej aktualno v začetku devetdesetih let 20. stoletja in s pripravami na vstop v Evropsko unijo, ko je bil ljudstvu "povrnjen spomin" na herojsko obrambo pred Turki. Več