Marjan Horvat
-
26. 2. 2009 | Mladina 8
Dr. Josip Rastko Močnik, sociolog
Dr. Josip Rastko Močnik je diplomiral leta 1968 na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz sociologije in svetovne književnosti z literarno teorijo. V letih 1968-1970 je bil časnikar, v letih 1969-1970 je bil na podiplomskem študiju na École pratique des hautes études en sciences sociales v Parizu, v letih 1973-1975 pa na École des hautes études en sciences sociales. Leta 1983 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani doktoriral iz sociologije. Od leta 1970 je zaposlen na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je od leta 1997 redni profesor sociologije kulture. Raziskuje na področjih teorije ideologije, teorije diskurzov, teoretske sociologije, teoretske psihoanalize, semiotike, epistemologije humanističnih in družbenih ved. Napisal je več deset strokovnih del in prevedel več strokovnih besedil iz angleščine in francoščine. Z njim smo se pogovarjali o vzrokih in posledicah sedanje krize ter gospodarske, politične in kulturne ujetosti Slovenije v njej. Več
-
Ko sem se s sončne, slovenske strani Alp pripeljal skozi Karavanški predor v avstrijsko Koroško, me je pozdravila množica plakatov, s katerih strankarski veljaki prepričujejo pol milijona Korošcev, da so prav oni, in le oni, na volitvah prava izbira za Koroško. Brezhibno urejeni možje na plakatih, z vsakim lasom na pravem mestu, nekateri tudi v značilnem koroškem suknjiču rjave barve z zelenim ovratnikom - barvi... Več
-
29. 1. 2009 | Mladina 4
Božidar Debenjak (1935) je v začetku šestdesetih let začel poučevati na Oddelku za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete, nazadnje je bil profesor za predmeta socialna filozofija in filozofija zgodovine. Od leta 2001 je zaslužni profesor. Njegova bibliografija obsega več kot 300 naslovov, večinoma v revijah in zbornikih, v knjigah pa: Friedrich Engels - Zgodovina in odtujitev (1970 in 1981); V alternativi: Marksistične študije (1974) in Vstop v marksistično filozofijo (več izdaj). Uredniško in prevajalsko je sodeloval pri izdaji Marxovih del v slovenščini, prevedel Heglovo Fenomenologijo duha in Um v zgodovini. Kot kritični opazovalec svetovnih in domačih družbenih razmerij opozarja, da se bo vzpon novih gospodarstev hitro izpel brez svobodnega posameznika. “Če se to ne bo zgodilo, je celotna zgodba o evropski emancipaciji posameznika, recimo ji zahodnjaška, okcidentalna, nekaj, kar bo šlo žal lahko na smetišče zgodovine,” pravi dr. Debenjak. Več
-
Ne čudež na Hudsonu, ampak prisebnost posadke
Združene države Amerike imajo novega junaka. To je postal 58-letni pilot letalske družbe US Airways Chesley B. Sullenberger III., ki je prejšnji četrtek z airbusom 320 s 155 potniki in člani posadke uspešno zasilno pristal na reki Hudson v New Yorku, potem ko je jata ptic neposredno po vzletu z letališča LaGuardia v New Yorku uničila oba motorja letala. Več
-
Nihče, razen »posvečenih« v evropske zadeve, se najbrž ne ukvarja z bistroumnim dovtipom angleškega zgodovinarja Timothyja Gortona Asha, da »Evropska unija zagotovo ne bi bila sprejeta v EU«, saj ne izpolnjuje standardov demokratičnosti, ki jih sama zahteva od novih kandidatk. Ashovo stališče sprejemajo evrobirokrati in politiki z nasmeškom, vendar je vprašanje, če se zavedajo globine... Več
-
Posledice krize načenjajo človekovo dostojanstvo
Medtem ko umne glave ekonomistov svetovnega slovesa skušajo pokrpati kapitalistični sistem z uvajanjem večjega nadzora in odgovornosti na svetovni ravni ter preprečiti zdrs posameznih gospodarstev v državni protekcionizem in izolacionizem, se navadni ljudje spoprijemajo s konkretnimi, pogosto zelo krutimi izzivi, ki jih kriza prinaša v njihovo življenje. Za vsakogar je najhujša izguba dela in zaslužka. Več
-
23. 12. 2008 | Mladina 52 | Kultura
Janez Škof, slovenski igralec, harmonikar in pevec (1960), je nastopil tako rekoč na vseh slovenskih odrih. Dolgo je bil član ansambla Slovenskega mladinskega gledališča, zdaj pa dela v ljubljanski Drami. Kolegi ga cenijo zaradi njegovega brezkompromisnega pristopa v igranju, saj naredi vse za vlogo. Velja pa tudi za interpreta z močno notranjo energijo in izrazno močjo. Širši, negledališki javnosti se je predstavil tudi v številnih TV-oddajah in nadaljevankah (Teater Paradižnik, Naša mala klinika itd.). Janez Škof je med drugimi nagradami in priznanji leta 2005 dobil Borštnikovo nagrado za naslovno vlogo v Shakespearovi tragediji Edvard II. S frajtonarico in v pevski vlogi je skupaj s pesnikom Danetom Zajcem interpretiral njegovo poezijo. Sicer pa je tudi član benda Čompe, ki svojstveno, “lumpenproletarsko”, interpretirajo poezijo tudi drugih slovenskih pesnikov. Več
-
18. 12. 2008 | Mladina 51 | Politika
Začasne odredbe so lahko tudi nagobčnik
Hipotetično si zamislimo, da bi bil Igor Bavčar i z Istrabenza ali pa vršilec dolžnosti predsednika Skimarjeve uprave Ivan Štrlekar na sodišču uspešen z začasno odredbo » za prenehanje kršenja osebnostnih pravic «, ker bi neki novinar in medij krnila dobro ime njegove družbe ali njega osebno!? Če bi sodišče ravnalo tako, kot je pred kratkim v primeru Boštjana Pihlerja, zasavskega okoljevarstvenika,... Več
-
27. 11. 2008 | Mladina 48 | Politika
Dr. Žarko Lazarević, zgodovinar
Dr. Žarko Lazarević je znanstveni svetnik na Inštitutu za novejšo zgodovino, ki se ukvarja predvsem z gospodarsko zgodovino. Predmet njegovega proučevanja so vplivi gospodarskih procesov na družbeno strukturo in znotraj tega zlasti dolgoročno strukturno spreminjanje gospodarsko-socialne podobe Slovenije. Je tudi sourednik zbornika Gospodarske krize in Slovenci, enega izmed redkih strokovnih del v Sloveniji na to temo. Z Lazarevićem smo se pogovarjali tudi o spremembah, ki so ob gospodarskih krizah nastajale v političnem, kulturnem in duhovnem pogledu. Več
-
20. 11. 2008 | Mladina 47 | Svet
Suleiman Jammous se je rodil leta 1945 in je pripadnik plemena Bideyat, na kartumski politehnični fakulteti je diplomiral iz strojništva in nadaljeval študij v Aleksandriji. Leta 2000 je sodeloval pri zbiranju podatkov za Črno knjigo, s katero so sudanski nasprotniki arabske hegemonije razkrinkali mafijske vzvode moči v državi in razložili, zakaj v zahodni sudanski pokrajini Darfur poteka genocid. Darfurski uporniki so se z orožjem v rokah postavili po robu sudanski vladi, ki je s paravojaškimi milicami preganjala afriško prebivalstvo z domov in vanje naseljevala pripadnike nomadskih arabskih ljudstev. Afriška ljudstva so se uprla.
Jammous pripada politični frakciji Sudanske osvobodilne vojske (SLA) Unity, saj je prepričan, da samo z orožjem ni mogoče rešiti Darfurja. Zaradi svojih humanističnih načel in načina reševanja krize v Darfurju, kjer je bil dolgo tudi koordinator za mednarodno človekoljubno pomoč, mu mnogi pravijo sudanski Nelson Mandela. Več