Obrambna organizacija?

V petek, 29. marca, je minilo 20 let, odkar je Slovenija vstopila v vojaško zavezništvo Nato. Državni vrh se je zbral v kongresnem centru na Brdu, predsednica republike Nataša Pirc Musar pa je na proslavi dejala, da »smo s članstvom v Natu pridobili ne samo vstop v obrambno zavezništvo, ampak tudi priznanje, da smo del okolja, ki temelji na demokraciji kot načinu življenja, vladavini prava, spoštovanju človekovih pravic in ozemeljske celovitosti ter suverenosti«.

Kaos

Ameriški magnati, kralji Wall Streeta in Silicijeve doline, se čedalje bolj ogrevajo za Trumpa, pravi Brad Stone (Bloomberg). Kar je čudno – leta 2016 je zanj navijal le razvpiti investitor Peter Thiel, zdaj pa zanj navija čedalje več magnatov, plutokratov, investitorjev in upraviteljev tveganih skladov: Elon Musk (Tesla), Ken Griffin (Citadel), Larry Ellison (Oracle), Howard Lutnick (Cantor Fitzgerald LP), Jamie Dimon (JPMorgan Chase & Co.), John Paulson (Paulson & Co.), Nelson Peltz (Trian Partners), Robert Bigelow (Budget Suites of America), David Sacks (Craft Ventures), Marc Andreessen (Andreessen Horowitz) in tako dalje. Trumpa, ki te dni prodaja kičasto izdajo Biblije (po 60 dolarjev), razglašajo za »osupljivo politično figuro«.

»Če je politika obljubila, da bomo vsako leto začeli graditi 3000 novih stanovanj, potem je jasno, kaj to potegne s seboj. Moramo imeti zemljišča in hkrati je treba zagotoviti denar.«

O tem, ali bo vladajoči koaliciji uspelo uresničiti velike obljube o preporodu slovenskega nacionalnega stanovanjskega programa, bo na koncu presojal Črtomir Remec. Je starosta slovenske stanovanjske politike, lani je bil že tretjič imenovan za direktorja republiškega stanovanjskega sklada. Pod njim se je sklad usmeril v povečanje ponudbe javnih najemnih stanovanj, kar je nato postala tudi državna politika. Ta pa je zdaj pred odločilnim zadnjim letom: videli bomo, kako realne so bile obljube o novih 20 ali celo 30 tisoč stanovanjih v naslednjih desetih letih.

Leve punce, desni fantje

Triindvajsetletna Sara Štiglic, sicer študentka novinarstva, je pozornost javnosti pritegnila lani oktobra, ko je skupaj s skupino deklet posegla v akcijo nasprotnikov splava, nato pa bila za kazen in zaradi domnevno »neprimernega načina komunikacije do drugače mislečih«, kot je to tedaj ubesedila predsednica države Nataša Pirc Musar, razrešena iz njenega Mladinskega posvetovalnega odbora. Vendar pa to ni bilo njeno prvo aktivistično udejstvovanje. Še zelo mlada se je pridružila Mladim za podnebno pravičnost, ki so po zgledu okoljske aktivistke Grete Thunberg tudi v Sloveniji organizirali proteste mladih, tako imenovane petke za prihodnost, kasneje pa tudi kolesarskim protestnikom, ki so vsak petek protestirali zoper zadnjo Janševo vlado. Danes se redno udeležuje protestov v podporo Palestini. »Ko se zgodovina ponavlja, ko je več kot očitno jasno, kaj se dogaja Palestincem, torej genocid, je to trenutek, ko moramo narediti vse, kar je v naši moči, da to preprečimo,« pravi.

Stegovanje rok po Darsu

»Rešitev je zelo kratka, ima šttiri črke, imenuje se D, A, R in S,« je prejšnji torek z odra ljubljanskega hotela Union v mikrofon glasno črkoval predsednik uprave Ljubljanske borze Aleš Ipavec. Pred vplivnim avditorijem, ki se je zbral na Dnevu slovenskega kapitalskega trga 2024 – tam je bil tudi finančni minister Klemen Boštjančič, je Ipavec opozoril na nujnost privatizacije državne družbe za avtoceste Dars. Raziskava, ki so jo naredili, naj bi kazala, je razlagal Ipavec, da bi bilo treba na borzi vlagateljem ponuditi vsaj 30 odstotkov Darsa, da bi slovenski kapitalski trg postal atraktivnejši, likvidnejši in bi po 17 letih v evrskem območju napredoval iz obrobnega v razvijajoči se trg. Razvoj kapitalskega trga močno podpira tudi aktualni minister Boštjančič; ampak ali je naklonjen tudi ideji vsaj delne privatizacije Darsa, ki sicer ni ne nova in ne dobra? Kaj, poleg stalno rastoče dividende, bo namreč zanimalo male lastnike Darsa?

Toksična produktivnost

Družbena omrežja so vse bolj preplavljena z motivacijskim žlobudranjem mladih priložnostnih poslovnežev, navadno bradatih in mišičastih moških, ki idealizirajo denar, individualizem in deloholizem, si prizadevajo za samoizpopolnjevanje in nenehno »delo na sebi«, ustvarjanje pasivnega prihodka pa opevajo kot nekakšno božanstvo. Nasvete o motivaciji, disciplini, uresničevanju sanj, vlaganju denarja in ustvarjanju dobička delijo na TikToku, YouTubu in Instagramu, bodisi v obliki kratkih videoblogov, ki so pogosto opremljeni z epsko glasbo in posnetki dragih avtomobilov, bodisi v obliki pogovornih podkastov. V teh se med seboj vselej strinjajo, drug drugega trepljajo po ramenih in si prikimavajo, kot da ob ponavljanju kvazinavdihujočih nasvetov, kot je: »Vsak trenutek, ki ga ne posvetimo ustvarjanju dobička in izboljševanju sebe, je izgubljen čas,« odkrivajo največje življenjske modrosti.

Sodniški politični aktivizem

Ustavno sodišče je razveljavilo (eno od dveh) odločitev vrhovnega sodišča glede žaljivega tvita Janeza Janše, ki je leta 2016 novinarki TV Slovenija Mojco Šetinc Pašek in Eugenijo Carl označil za »odsluženi prostitutki«. Gre za sodbo vrhovnega sodišča, s katero so trije politično pristranski sodniki – v nasprotju s številnimi sodbami v tej zadevi na podlagi odškodninskih in kazenskih tožb, na prvostopenjskih in višjih sodiščih ter vrhovnem sodišču – razsodili Janši v prid. Vrhovno sodišče bo moralo zdaj o zadevi odločati ponovno in skladno z navodili ustavnega sprejeti drugačno odločitev. S tem bo ta sodna saga dokončno zaključena.

Kako nadzirati JEK 2?

Gibanje Mladi za podnebno pravičnost je ta teden predsedniku vlade Robertu Golobu, ministru za energijo Bojanu Kumru in državnemu sekretarju za nacionalni jedrski program Danijelu Levičarju poslalo konkretne zahteve po primernejšem upravljanju projekta nove jedrske elektrarne do referenduma, ki naj bi ga politika sklicala jeseni.

Sorazmerna represija?

Marsikomu v laični in tudi v strokovni javnosti se je zdelo, da je policija – policijski šefi v pisarnah, ki so se udinjali politiki, in policisti na terenu – nad protivladnimi protestniki v času zadnje Janševe vlade izvajala nesorazmerno represijo. To je ne nazadnje potrdil tudi strokovni nadzor notranjega ministrstva v času, ko ga je vodila Tatjana Bobnar. V povezavi s tem je bilo podanih več deset prijav in kazenskih ovadb, a so jih na tožilstvu bolj ali manj brez izjem zavrgli.

Šarlatanstvo v šolstvu

Jernej Picelj je, tako pravi zase, »mentor za življenje«. Študiral je ekonomijo, a je ugotovil, da mu ta ne leži, zato se je preizkusil še na področju logopedije in bolničarstva. Treniral je športni ples, nekaj izkušenj dela z mladimi je, razlaga, nabral tudi kot trener plesa, svoj pravi smisel pa je našel v delu z najstniki, ko se je pridružil Mavričnim bojevnikom, organizaciji, ki prireja tabore v naravi in različne delavnice za mlade z motnjo pozornosti. Nato se je odpravil na samostojno (podjetniško) pot, zagnal je projekt ZaLife, projekt, »ki s svojimi programi podpira in pripravlja najstnike za življenje ter jim izpolnjuje željo po več realnih pogovorih in pristopih za življenje v času odraščanja«. Skupaj s sodelavcema, Dejanom Koconom in Domnom Bukovcem – prvi je izkušnje 15 let nabiral v prodaji, pet let pa v coachingu odraslih v programih za osebnostno rast, drugi je projekt sprva podprl kot IT-jevec, zatem pa »mentor za življenje« postal tudi sam –, hodi po srednjih in osnovnih šolah po državi in mladim deli življenjske nasvete. O odnosih, o čustvih, o stiskah, s katerimi se spoprijemajo najstniki. O tistih najbolj občutljivih temah, ki naj bi zahtevale posebno skrb in kjer naj bi bilo potrebnega največ strokovnega znanja.