• Vasja Jager

    15. 2. 2019  |  Mladina 7  |  Družba

    Kako Statistični urad cilja na mlade 

    Statistični urad (Surs) je aplikacijo, s katero želi javnosti približati svoje delo in zlasti mlajše uporabnike seznaniti z manj znanimi dejstvi o naši državi, predstavil konec januarja. Odziv nanjo je presegel pričakovanja, Sursova poteza pa je lahko za zgled drugim državnim institucijam, ki ostajajo vzvišene nad novimi tehnologijami. Več

  • Staš Zgonik

    15. 2. 2019  |  Mladina 7  |  Družba

    Za izvirnik bi bila cena odločno prenizka, za ponaredek pa občutno previsoka

    Finančna uprava je pred tremi leti napovedala javno dražbo, na kateri je želela prodati sliko, ki jo je domnevno naslikal španski slikar Salvador Dalí. Slika z letnico 1982 je bila last galerista Leona Pogelška, kupil jo je na odprodaji v neki pariški galeriji, finančna uprava pa naj bi si s prodajo povrnila njegov davčni dolg. Izklicna cena 41 tisoč evrov je ravno ustrezala višini Pogelškovega dolga, na njegovo prošnjo pa jo je določil umetnostni zgodovinar in sodni cenilec Janez Mesesnel. Več

  • Marjan Horvat

    15. 2. 2019  |  Mladina 7  |  Družba

    Prve ugotovitve o učinkih finskega »eksperimenta« z univerzalnim temeljnim dohodkom

    Minulo soboto je Finska institucija za socialno varnost (Kela), ki vodi projekt pilotnega uvajanja univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) na Finskem, predstavila prve ugotovitve v zvezi z »eksperimentom«, med katerim je 2000 brezposelnih Fincev in Fink dve leti prejemalo UTD 560 evrov na mesec. Namen projekta je bil ugotoviti, ali prejemanje UTD brezposelne spodbuja k dejavnemu iskanju dela in kakšen vpliv ima na zdravje in počutje prejemnikov. Več

  • Izak Košir

    15. 2. 2019  |  Mladina 7  |  Družba

    Dom ni le streha nad glavo

    »Dom ni le hiša in streha nad glavo, je tudi toplina, ljubezen, sprejetje in varen pristan« To je slogan projekta Ptičja hišica za strpno Ljubljano, katerega avtorji so študentje socialne pedagogike Jan Gamberger, Tina Matjaž, Katja Begelj in Miha Stele, ptičje hišice pa so izdelali otroci iz Azilnega doma Ljubljana v sodelovanju z vrstniki iz Ljubljane. Gre za navdihujočo akcijo, ki jo bodo predstavili v obliki razstave ptičjih hišic na različnih lokacijah v prestolnici. Postavljati so jih začeli ta teden in do odprtja razstave, ki je načrtovano enkrat marca, naj bi stale ob šolah, katerih učenci so osnovnošolci, ki so jih pomagali izdelovati (OŠ Livada in OŠ Jožeta Moškriča), ob Poti spominov in tovarištva, v parku Tivoli, na Kongresnem trgu, pri kavarni Slovenskega etnografskega muzeja in pri Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Več

  • Staš Zgonik

    15. 2. 2019  |  Mladina 7  |  Družba

    Presenečenje zaradi nekakovostnega mesa za kebab je odveč

    »Zavedamo se, da je v današnjem času zdrava in kakovostna hrana dobrina, ki zagotavlja boljšo kakovost življenja, zato se trudimo obdržati najvišje prehrambne standarde. Neprestano preverjamo kakovost svojih izdelkov, pri katerih uporabljamo najnovejše tehnološke procese.« Take visokoleteče besede najdemo na spletni strani podjetja Alebon, ki z mesom za kebab oskrbuje velik del Slovenije, pa tudi sosednje države. Zagotovila delujejo neiskreno, kot bi jih kdo preprosto prepisal iz učbenika, sploh v povezavi s »stock« fotografijami nasmejanih ljudi, ki jih spremljajo. Ne glede na to, da gre po navedbah na spletni strani za nemško-slovensko podjetje, naj bi družba proizvodna obrata imela na Poljskem in v Romuniji. Več

  • Peter Petrovčič

    15. 2. 2019  |  Mladina 7  |  Družba

    Za otroke (ločenih staršev) gre

    Da so koristi otrok ločenih staršev najpomembnejše, poudarjajo vsi in vselej, tudi politika, ne glede na prepričanje. Politika tudi iz leta v leto sprejema nove in nove zakonske ukrepe, ki naj bi v tem pogledu kar najbolj zaščitili otroka, tako pred nasiljem v družini kot tudi pred neplačevanjem preživnine, ki je sicer tudi po zakonu ena izmed oblik nasilja nad otrokom. Pred leti je bil glede tega spremenjen celo kazenski zakonik, ki je zaostril kaznivo dejanje neplačevanja preživnine in zanj predvidel zapor. A realnost mater (in včasih tudi očetov), ki se znajdejo v tem položaju, se pogosto ne ujema z velikimi besedami o državni skrbi za otrokove koristi. Več

  • Staš Zgonik

    15. 2. 2019  |  Mladina 7  |  Družba

    In hromi bodo shodili ...

    Gert-Jana Oskama, danes 35-letnega Nizozemca, je pred osmimi leti na Kitajskem med kolesarjenjem zbil avto. Od takrat je bil zaradi poškodbe hrbtenjače priklenjen na invalidski voziček. »Zdravniki so mi povedali, da nikoli več ne bom mogel hoditi.« Običajna rehabilitacija mu ni pomagala. Po 50 terapijah so zdravniki sklenili, da upanja na izboljšanje ni. Več

  • Uredništvo

    13. 2. 2019  |  Družba

    Imajo v Ljubljani turisti prednost pred študenti?

    Po četrt stoletja dolgi denacionalizaciji je Mestna občina Ljubljana (MOL) od Nadškofije Ljubljana ponovno pridobila stavbo nekdanjega Baragovega semenišča. Napovedana obnova Baragovega semenišča oziroma Pionirskega doma in Slovenskega mladinskega gledališča je odprla vprašanje nadaljnjega delovanja Študentskega doma Akademski kolegij, ki tam obratuje že 67 let. V stranki Levici so v sporočilu za javnost napisali. da so zaskrbljeni zaradi informacij o prihodnosti študentskega doma, v katerem biva okoli dvesto študentk in študentov. V letošnjem letu, natančneje do junija, se namreč od študentk in študentov zahteva, da se zaradi prenove iz doma izselijo. Več

  • Uredništvo

    12. 2. 2019  |  Družba

    Kaj je narobe z demokratično družbo v Sloveniji

    Medijska svoboda in pluralnost sta vitalnega pomena za vsako resnično demokratično družbo. Že vrsto let opažamo, da je v tem pogledu s slovensko nekaj narobe. Tako se glasi napoved okrogle mize z naslovom Slovenski mediji – med samocenzuro in sovražnim govorom, ki bo potekala 19. februarja ob 20. uri v Slovenskem mladinskem gledališču. Vodil jo bo novinar in zunanji sodelavec Mladine Erik Valenčič, gosta pa bosta prav tako Mladinin kolumnist, sicer profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Vlado Miheljak in dr. Boris Vezjak, komentator medijske krajine in izredni profesor na Filozofski fakulteti v Mariboru. Več

  • Kapitalu je dovoljeno vse, tudi kršenje človekovih pravic

    Prejšnji teden se je v Abu Dabiju zaključilo azijsko prvenstvo. Katar je s 3 proti 1 premagal Japonsko in nekoliko presenetljivo, a povsem zasluženo osvojil naslov. Na celotnem tekmovanju so prejeli le en gol. Od decembra 2010, ko je Fifa sporočila, da bo Katar gostil svetovno prvenstvo leta 2022, do danes je nogomet v tej zalivski državi storil velik korak naprej. Kako je Katar, ki je pol manjši od Slovenije in ima le 2,7 milijona prebivalcev, postal del nogometne elite? V zgolj enem letu je reprezentanca Katarja pridobila 68 mest na Elo rating nogometni lestvici, ki jo objavlja spletna stran eloratings.net. Katar zaseda zelo dobro 24. mesto, Slovenija pa se nahaja na 66. mestu. Več

  • Izak Košir

    7. 2. 2019  |  Mladina 6  |  Družba

    Katere živali so lahko hišni ljubljenčki?

    Številni aktivisti za pravice živali opozarjajo, da se tudi v Sloveniji pojavlja vedno več divjih in eksotičnih živali. Obenem se je razširila prodaja mladičev za dom neprimernih živali. Oglasi se pojavljajo na spletu, eden takšnih je bil oglas na spletnem portalu Bolha.com, ki je ponujal mladiče tigrov in levov. »Mladi levi in tigri, udomačeni mladiči, vzgojeni v hiši, naprodaj z vso dokumentacijo,« je zapisala oseba, ki se je podpisala kot Ivo T. Več

  • Lara Paukovič

    7. 2. 2019  |  Mladina 6  |  Družba

    Planet samskih

    Že približno leto je mobilna igra Producentka in ljubezen med najbolj priljubljenimi na Kitajskem: v dveh mesecih po izidu septembra 2017 si jo je preneslo 10 milijonov uporabnikov. Kitajski razvijalci mobilnih iger so odkrili zlato jamo: v ZDA se še vedno osredotočajo na moške, stare od 18 do 34 let, Kitajci pa ugotavljajo, kako pomembne potrošnice v svetu »gaminga« so mlade ženske. Več

  • Staš Zgonik

    7. 2. 2019  |  Mladina 6  |  Družba

    Ko pade Noč ...

    Ko je konec lanskega leta odjeknila novica, da znanemu kardiologu dr. Marku Noču agencija za raziskovalno dejavnost ni namenila sredstev za nadaljevanje raziskovalnega programa, so hitro zakrožile teorije zarote, češ da se je to zgodilo zaradi njegovega truda za zniževanje cen žilnih opornic. Da ga »prvorazredna elita« kaznuje, ker ji meša štrene in kvari ustaljene načine poslovanja. Ali kot je na Facebooku slikovito zapisal Janez Janša: »Ker je s tem delno ogrozil kriminalni fevd, ki so ga desetletja neposredno upravljali vrhovni ajatole prvorazrednih, je bila reakcija neusmiljena.« Več

  • Vesna Teržan

    7. 2. 2019  |  Mladina 6  |  Družba

    Aroganca oblasti

    Velika svetovna razstava Expo se je rodila v 19. stoletju, v času industrijske revolucije, ko so bile posamezne države ponosne na svoj industrijski in tehnološki razvoj. Prva je dosežke svetovni javnosti predstavila Francija že leta 1844, sledila ji je Velika Britanija, ki je leta 1851 na pobudo princa Alberta, soproga kraljice Viktorije, pripravila prvo veliko mednarodno razstavo Velika razstava dosežkov industrije vseh narodov. Leta 1889 je Francija potegnila voz naprej z organizacijo Exposition Universelle. V Parizu je bila razstava na 96 hektarih od Marsovih poljan prek Trocadera in obale Sene do Doma invalidov. Udeležilo se je je 54 držav in 17 kolonij. Francozi so ob tej priložnosti v dokaz svojega tehnološkega in inženirskega znanja postavili Eifflov stolp. Drugi prelomni Expo je bil v Bruslju leta 1958, Belgijci so takrat postavili znameniti Atomium. Ta železni model atoma je nakazoval razvoj znanosti; eden izmed nagrajenih paviljonov pa je bil jugoslovanski, ki ga je sprojektiral arhitekt Vjenčeslav Richter. Zbudil je pozornost svetovne javnosti zaradi modernistične elegance in preprostosti, pa tudi težnje, da pokaže, kako Jugoslavija spodbuja ustvarjalnost in inovativnost v industriji in kulturi. Jugoslavija je vedela, kaj pomeni predstavitev mlade države na Svetovni razstavi, zato je za pripravo predstavitve izbrala enega svojih vrhunskih ustvarjalcev. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Borut Krajnc

    7. 2. 2019  |  Mladina 6  |  Družba

    Križi in težave s štipendijami

    Med štipendijami, ki jih imajo dijaki in študentje na voljo pri nas, so državne štipendije, Zoisove štipendije, štipendije za deficitarne poklice, štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu, štipendije Ad futura ter občinske štipendije. Državne so namenjene šolarjem iz družin, ki ne dosegajo določenega premoženjskega cenzusa, druge pa za spodbujanje izjemnih dosežkov. Vsako leto je še vedno največ zanimanja za Zoisovo štipendijo, vendar je z njo hkrati tudi največ težav. Zgodilo se je že, da so morali gimnazijci, da bi bili upravičeni do te štipendije, osnovno šolo končati s samimi petkami (npr. v šolskem letu 2012/13), kot dosežki za vlogo pa ne štejejo priznanja z regijskih tekmovanj in podobno. A tudi tisti, ki bi za štipendijo radi zaprosili na fakulteti, niso v bistveno boljšem položaju. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    7. 2. 2019  |  Mladina 6  |  Družba

    »Mladi naj izberejo študij, ki jih res zanima«

    Pri slovenskih fakultetah delujejo karierni centri, ki diplomantom pomagajo pri vključevanju na trg dela. V centrih, zbranih pod pokroviteljstvom Univerze v Ljubljani, zanje med drugim prirejajo delavnice iz spoznavanja programa Excel, jih učijo pisanja življenjepisa, seznanjajo z LinkedInom ter mojstrijo v vedenju in delovanju v kolektivu. Posebno skrb posvečajo dijakom, ki se šele odločajo za študij; na poletni šoli jih seznanjajo s ponudbo fakultetnih programov, jim predstavljajo tehnike učenja in pripravljajo individualne posvete s kariernimi svetovalci. Več

  • Vasja Jager

    7. 2. 2019  |  Mladina 6  |  Družba

    Resetiranje univerze

    Osemnajstega januarja se je med nepregledno množico zaposlitvenih oglasov na Facebooku pojavil eden, ki se je v nekaj urah razširil med številnimi slovenskimi uporabniki. Objavil ga je direktor oglaševalske agencije Adrema Kamenko Kesar, ki je z njim iskal mlajšega strokovnjaka za trženje. V besedilu je brez dlake na jeziku navedel, kaj vse si želi od bodočega sodelavca oziroma sodelavke: »Zelo dobro znanje angleščine, na nivoju, da samostojno pišeš v tem jeziku, ker bo večina komunikacije v angleščini. Strast do tehnologije – pa ne tako, da moraš znati kodirati, ampak tako, da se možgani razveselijo, ko naletijo na besedo “technology”, ne pa, da se ob tem samodejno izklopijo. Potrpežljivost. Naj razložim. Razvijamo nekaj novih izdelkov za globalni trg in včasih gremo, pa se vrnemo, pa spet gremo, … torej, potrpežljivost. Iznajdljivost. Kreativnost. Organiziranost.« Več

  • IK, STA

    5. 2. 2019  |  Družba

    Kdo je neznana ženska, ki leži v grobnici pod Gosposvetsko cesto?

    Arheologi so med izkopavanji pod Gosposvetsko cesto v Ljubljani naleteli na prav posebno najdbo, ki je pritegnila tudi zanimanje revije National Geographic - odkrili so grobnico neznane ženske iz zgodnjekrščanske dobe, okoli katere je bilo zgrajeno celotno pokopališče z več kot 350 grobovi. Kot so nedavno zapisali pri reviji National Geographic, so arheologi, ko so avgusta predlani začeli z izkopavanji pred prenovo Gosposvetske ceste, zanimiva odkritja sicer pričakovali, a odkritje grobnice je bilo nekaj prav posebnega. Več

  • Darja Kocbek

    4. 2. 2019  |  Družba

    Zakaj milijarderji ne odpravljajo revščine

    Odkar se je ustanovitelj koncerna Microsoft Bill Gates lani upokojil in s tem umaknil iz podjetniškega življenja, večino svojega denarja in časa namenja reševanju svetovne revščine. Prepričan je, da njegovo delo ni zaman. Na Twitterju je namreč objavil grafe, ki prikazujejo spremembe v družbi v zadnjih 200 letih. Izdelal jih je ekonomist na univerzi Oxford Max Roser. Med njimi izstopa tisti, ki prikazuje ekstremni padec deleža ljudi, ki živijo v revščini od leta 1820 do danes. »To je eden mojih najljubših grafov,« je tvitnil 63-letni milijarder Gates. Ogromno ljudi po njegovih besedah ne vidi, kako zelo se je v zadnjih dveh stoletjih izboljšalo življenje. Več

  • Izak Košir

    1. 2. 2019  |  Družba

    Radio Mladina: Zakaj so šolarji v Sloveniji med najbolj obremenjenimi v Evropi

    Zakaj so šolarji v Sloveniji med najbolj obremenjenimi v Evropi in kaj to pove o slovenski šoli in o družbi, v kateri živimo, v pogovoru pojasnjuje Jure Trampuš, ki je ta teden napisal naslovno temo. Več v članku Pedagogika trpljenja >> #Mladina5

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/567758382&color=%23ff000f&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

    Več

  • Peter Petrovčič

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Družba

    Ali hitre blagajne zmanjšujejo potrebo po zaposlitvah?

    Razlogi za neuporabo hitrih blagajn, kjer kupec opravi nakup brez stika z blagajnikom ali blagajničarko, so lahko različni. Lahko gre za strah pred novimi tehnologijami, morda udobje, včasih tudi potrebo po stiku z drugim človekom, kratkem pogovoru. Gotovo jih je še kar nekaj. Med njimi pa je tudi bolj proaktiven razlog – neuporaba hitrih blagajn zaradi načelnih razlogov: ker nadomeščajo trgovke, trgovce, blagajničarke, blagajnike, ljudi, zmanjšujejo število zaposlitev. Več

  • Vasja Jager

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Družba

    Vasko Simoniti, nekdanji kulturni minister, je ozmerjal pravnika Dragana Petrovca

    Nekdanji minister za kulturo v mandatu prve vlade Janeza Janše, danes predsednik odbora za kulturo pri stranki SDS, je med gostovanjem na strankarski televiziji Nova 24 grobo napadel pravnika Dragana Petrovca. Profesorja ljubljanske pravne fakultete je Simoniti označil za »revo« in še »podtikovalca in potuhnjenca«, njegova kritična razmišljanja o Simonitijevem krogu revizionističnih zgodovinarjev pa za »izraz potuhnjenega pisanja, ki je značilno za udbovske ovaduhe«. »Ta podlost, nizkotnost tega človeka je neizrekljiva,« je bentil Simoniti ob vidnem odobravanju »novinarja« Nove 24. Več

  • Staš Zgonik

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Družba

    Cepljenje proti raku

    Od leta 2009 je v Sloveniji na voljo brezplačno cepljenje proti okužbi s humanim papiloma virusom (HPV). Gre za pogosto spolno prenosljivo okužbo, ki je v večini primerov sicer prehodnega značaja; če traja daljši čas, pa lahko vodi v nastanek predrakavih sprememb in v končni fazi do raka. Najpogosteje pride do raka materničnega vratu pri ženskah, lahko pa tudi raka na spolovilih, na žrelu ali v ustni votlini pri obeh spolih. Okužba s HPV je globalno vpletena v 9 odstotkov rakavih obolenj pri ženskah in v en odstotek pri moških. Več

  • Vasja Jager

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Družba

    Sveča s sloganom SS na mariborskem Glavnem trgu

    Na kužnem znamenju sredi Glavnega trga v središču Maribora so se ob stoletnici »krvave nedelje«, na katero so vojaki generala Rudolfa Maistra ustrelili vsaj enajst nemških protestnikov, pojavila obeležja, ki kažejo, da so stara nasprotja ob Dravi še zmeraj živa. Neznanci so v spomin na dogodek okrasili spomenik z venci in svečami s posvetili nemških organizacij, ki jih zlasti starejši prebivalci Slovenije še pomnijo po dejavnostih pri germanizaciji našega naroda. Več

  • Marjan Horvat

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Družba

    Nič več »Za dom spremni«?

    Novembra 2013 je hrvaški reprezentant Josip Šimunić, po koncu nogometne tekme med Hrvaško in Islandijo na zagrebškem stadionu Maksimir, prevzel uradni mikrofon in z dvignjeno roko trikrat zaklical »Za dom ...«, občinstvo pa se je vsakokrat odzvalo z gromovitim »... spremni.« Šimuniću je dve leti pozneje prekrškovno sodišče naložilo globo v višini 700 evrov z utemeljitvijo, da ta vzklik »spodbuja sovraštvo na osnovi rasne, nacionalne, regionalne ali religiozne pripadnosti«, saj so ga uporabljali kot uradni pozdrav v ustaški NDH. Več

  • Jure Trampuš

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Družba

    Pedagogika trpljenja

    Na eni izmed slovenskih šol so te dni prvošolčki pisali preizkus iz matematike. Lep, prijazen, didaktično zanimiv, barvit, z metuljčki, račkami, labirintom, žogicami, polžki. Namen preizkusa je bilo ugotoviti, ali otroci v prvi polovici šolskega leta dosegajo določeno raven znanja. Torej, ali znajo šteti do pet, ali znajo primerjati številke, ali prepoznajo pravila v slikovnem in geometrijskem vzorcu in podobno. Avtorji pisnega ocenjevanja so se potrudili, da je bil test prijazen do prvošolčkov. Res je bil. Test pa ima eno napako. Zelo obsežen je, dolg je šest strani, vsebuje 13 različnih nalog, samo naloga, kjer se preverja znanje v seštevanju in odštevanju števil, vsebuje 10 računov. Res preveč za šestletnike? Težko reči, a pred štirimi leti je na isti šoli podoben test za prvošolčke obsegal zgolj štiri strani, tudi zahtevanih standardov znanja je bilo manj. Več

  • Jure Trampuš

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Družba

    Dr. Ljubica Marjanovič Umek: Starši soustvarjajo utrujene otroke

    Ljubica Marjanovič Umek velja za eno izmed snovalk devetletke, še danes je članica strokovnega Sveta za splošno izobraževanje. Nad tem, kar je nastalo iz »njene devetletke«, bila je namreč med ključnimi snovalci šolske prenove s konca devetdesetih let, ni navdušena. Prav tako ni navdušena nad vlogo, ki so jo v šoli prevzeli starši. Več

  • Monika Weiss

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Družba

    Ah, kreativnost

    Minuli teden je del javnosti vznemiril na RTV Slovenija objavljen razrez porabe denarja za Center za kreativnost (CzK). Gre za leta 2017 zagnan »nacionalni in sistemski projekt«, sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki nastaja pod okriljem javnega zavoda Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v Ljubljani in s katerim želi država zagotoviti sistemsko podporo ustvarjalnim dejavnostim in jih tesneje vpeti v gospodarski razvoj. »V preteklosti je bilo v stroki veliko kritik na račun tega, da država sistemsko ne podpira kreativnega in kulturnega sektorja (KKS),« pravijo v Centru za kreativnost. Center je zastavljen kot interdisciplinarna platforma, kot spodbujevalnik razvoja poslovno uresničljivih projektov, ki nastajajo na presečiščih umetnosti, kulture, eksperimentov, trga, podjetništva in gospodarstva in prispevajo k družbenemu napredku. Z drugimi besedami: leta 2017 je država prek javnega zavoda arhitekturnega muzeja in s pomočjo pridobljenega 11 milijonov evrov vrednega kohezijskega projekta začela povsem na novo postavljati nekaj podobnega, kar zadnja leta že izvajajo nekatere samonikle podporne platforme za kreativno industrijo – nekatere so sicer zaradi pomanjkanja podpornih mehanizmov na katerikoli ravni že tudi propadle. Več

  • Staš Zgonik

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Družba

    Grimsove krivulje

    Poslanec SDS Branko Grims v boju proti migracijam kategorično zavrača vse argumente o potrebi po zmerni migracijski politiki. Posebej pa mu v zadnjem času pritisk dvigne povezovanje povečane stopnje migracij s podnebnimi spremembami. Decembra lani je na okrogli mizi o migracijah v Kranju izrekel zdaj že legendarne besede: »Govorjenje o segrevanju zemlje je velika laž. Sem geolog in vem, da temu ni tako. Zemlja se v resnici ohlaja. Črni panter, simbol Karantanije, je izumrl, ker se podnebje v Evropi ohlaja, saj je črni panter bil navajen na bolj toplo podnebje.« Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Družba

    Milosavljević: Kakšen je smisel strogih pravil, ki se jih mora držati Mladina, če na Facebooku teh omejitev ni?

    Leto 2019 bo brez dvoma minilo v znamenju velikih sprememb na področju medijev. Nekatere države napovedujejo digitalni davek za spletne informacijske gigante, stranski učinki izjemne koncentracije moči, združene v Googlu ali Facebooku, so vse bolj očitne, uveljavljati se bodo začela nova, strožja pravila o zaščiti osebnih podatkov in avtorskih pravicah. Slovenija, kot pravi naš intervjuvanec, dr. Marko Milosavljević, s katedre za novinarstvo na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, za zdaj caplja daleč zadaj. Za začetek mora pospraviti še staro šaro: predpotopno medijsko zakonodajo, napisano še v času pred internetno revolucijo. Pa čeprav so učinki interneta na medije v majhni Sloveniji precej usodnejši kot v večjih državah. Več