• Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    8. 3. 2019  |  Mladina 10  |  Družba

    Urša Menart, režiserka: Nujno je, da se povezujemo, sicer nas bo vsak pohodil

    Urša Menart (1985) je posnela zadnji »film generacije« – Ne bom več luzerka, pripoved o skoraj 30-letni izobraženi Špeli, ki kljub vsemu še vedno dela kot prekarka in se po spletu nesrečnih okoliščin ponovno znajde na kavču pri starših. Zgodba marsikaterega milenijca je na zadnjem Festivalu slovenskega filma prejela kar tri vesne, tudi tisto za najboljši celovečerni film, in konec marca začenja pohod po slovenskih kinematografih. Urša je s tem postala prva režiserka z zmagovalnim filmom s festivala. A čeprav so ženske v njenem poklicu v manjšini, ji gre na živce, ko jo sprašujejo o filmu in spolu – prepričana je, da bi morale imeti tudi režiserke pravico spregovoriti o splošnejših temah, kakršni sta film kot umetnost in režija kot poklic. »Vendar to po navadi sprašujejo režiserje, ker je stereotipna predstava o režiserju še vedno – da je moški. Želim si dočakati čas, ko bom lahko govorila o stvareh, ki so v resnici bolj povezane s filmom kot s spolom.« Več

  • ANA SMREKAR

    7. 3. 2019  |  Družba

    Seksistična izjava leta pripada pediatru, ki je dejal, da posilstva niso možna, če so deklice proti 

    V Socialnem centru Rog sta uredništvo spletnega portala spol.si in kolektiv Rdeče zore v sredo, 6. marca, bodečo nežo za najbolj seksistično izjavo leta podelila pediatru in psihoterapevtu Viljemu Ščuki. V svojem komentarju za portal Svet24 junija lani je Ščuka enačil spolno nasilje s spolnim odnosom in prelagal odgovornost za nasilje na (mladoletne) žrtve, so v obrazložitev zapisali organizatorji. Več

  • Uredništvo

    7. 3. 2019  |  Družba

    To je naslovnica jutrišnje Mladine

    Jutri izide nova Mladina! V petek, 15. marca, pa bodo mladi po vsem svetu stavkali za podnebje. Boj za okolje je boj za njihovo prihodnost. Vabljeni k branju! Avtorja naslovnice sta Tomaž Lavrič (ilustracija) in Damjan Ilić (oblikovanje). #Mladina10 Več

  • ANA SMREKAR

    7. 3. 2019  |  Družba

    Kultura posilstev v razviti Evropi 

    Ta teden objavljeno poročilo Amnesty International z naslovom "Give us respect and justice!" Overcoming barriers to justice for women rape survivors in Denmark opozarja na "kulturo posilstev" na Danskem, ki v svetu velja za zgled pri zagotavljanju enakopravnosti spolov in spoštovanju človekovih pravic. Dokument izpostavlja dansko družbo kot tisto, "ki ima eno izmed najvišjih stopenj posilstev v Evropi in kjer pomanjkljiva zakonodaja in široko razširjena škodljiva prepričanja ter spolni stereotipi pogosto vodijo v nekaznovanost posiljevalcev". Več

  • Uredništvo

    6. 3. 2019  |  Družba

    Kdo vse je podpisal peticijo za pravico do evtanazije

    "Še pred kratkim je veljalo, da v Sloveniji ni nikogar, ki bi v skrajni zdravstveni stiski prosil za zdravniško pomoč pri dokončanju življenja. Odkar so to zahtevo javno in odmevno izrekli akademik Janko Pleterski, Alenka Čurin Janžekovič in Sanja Pertoci, tega ni več mogoče trditi. Ta in druga manj odmevna pričevanja pred njimi so le vrh ledene gore, kajti merjenja javnega mnenja so pokazala, da uzakonitev evtanazije podpira v Sloveniji veliko ljudi," so zapisali avtorji peticije v podporo pravici do evtanazije, ki jo najdete na tej spletni povezavi. Podpora prej omenjenih sicer ni imela javnega glasu, saj ustanove, ki bi morale spodbujati pluralno razpravo o tem vprašanju, tega niso počele. Tudi politične stranke so doslej o pravici do evtanazije molčale, saj ne ne gre za temo, s katero bi nabirali politične točke in glasove volivk ter volivcev.  Več

  • Darja Kocbek

    6. 3. 2019  |  Družba

    Ukinjanje lokalnih časopisov ogroža demokracijo

    »Počutim se kot prikazen iz preteklosti. Eno nogo imam v svetu, ki ne obstaja več. Študenti, ki jih imam pred seboj, ne poznajo sveta, iz katerega prihajam, čeprav je izginil šele pred desetimi leti,« v The Atlantic piše John Temple, direktor programa za preiskovalno novinarstvo na šoli za novinarstvo na univerzi Berkeley v Kaliforniji. Pravi, da je preživeli iz časov, ko so za časopise poročali novinarji, ki so bili specialisti za sodišča, lokalne vlade, šole, saj so tamkajšnja dogajanja spremljali leta. Temple je delal za lokalni časopis Rocky Mountain News. Zadnje izvode so natisnili 27. februarja 2009, 150 let po začetku izhajanja. Duh časopisa ostaja trdno v Termplovih spominih in boleče manjka v današnjem svetu. Leta 2009 ni ugasnil le Rocky Mountain News. Po poročanju Business Insiderja julija 2009 je tistega leta v ZDA ugasnilo 105 lokalnih časopisov in z njimi 10 tisoč delovnih mest. Več

  • IK, STA

    5. 3. 2019  |  Družba

    Pokojnemu novinarju Mladine plaketa mesta Sarajevo

    Sarajevski mestni svet je sprejel odločitev, da bodo novinarju Mladine Ivu Štandekerju, ki je bil ubit med poročanjem iz obleganega Sarajeva v začetku vojne v BiH leta 1992, posthumno namenili priznanje plaketa mesta Sarajevo, piše na Facebook strani slovenskega društva iz Sarajeva SD Cankar. Kot so še zapisali na društvu, je bil Štandeker eden od novinarjev slovenskega tednika Mladina, ki so bili v 90. letih minulega stoletja s svojimi kritičnimi besedili veliko pred svojim časom. Štandeker je poročal iz obleganega Sarajeva ter sočustvoval s trpljenjem tamkajšnjih prebivalcev. Znana je njegova izjava "rad imam mesta in sovražim, če jih kdo napada". Več

  • Darja Kocbek

    5. 3. 2019  |  Družba

    Zakaj je dvig minimalne plače najbolj učinkovito zdravilo

    Julio Payes, ki je prišel v ZDA iz Gvatemale, je leta 2014 opravljal dve službi za polni delovni čas. Od 22. ure zvečer do 6. ure zjutraj je prodajal hitro hrano v restavraciji McDonalds. Potem je imel dve uri časa za počitek in prhanje. Med 8. in 16. uro jer opravljal različna dela za določen čas. Za vsa dela, ki jih je opravljal, je dobival minimalno plačo, v New York Timesu piše Matthew Desmond, profesor sociologije na univerzi Princeton in avtor knjige Evicted. »Počutil sem se kot zombi,« pravi Payes. Bil je brez energije in vedno žalosten. Šestnajst ur na dan, sedem dni v tednu je moral delati, da je zaslužil dovolj za pokritje osnovnih potreb. Več

  • Ana Smrekar

    4. 3. 2019  |  Družba

    Problem nasilja nad ženskami se tiče vseh nas, ne samo žensk

    Delovni odbor za feminizem (DOFEM) študentske organizacije Iskra v petek, 8. marca, na mednarodni dan žensk, že tretje leto  zapored organizira protestni shod. Letos bo osrednja tematika boj proti nasilju nad ženskami. Glavno sporočilo shoda, ki se bo začel ob 17. uri na Kongresnem trgu v Ljubljani, je po besedah Mojce Žerak iz DOFEM institucionalizirati, uzakoniti zavračanje nasilja, saj "ni dovolj, da nasilje nad ženskami in nad drugimi ranljivimi skupinami le obsodimo na načelni ravni, pokazati moramo, da ga ne dopuščamo". Več

  • Izak Košir

    1. 3. 2019  |  Družba

    Radio Mladina: Tudi duhovniki in nune imajo pravico do ljubezni in spolnosti

    Več pa v članku z naslovom Cerkveno priznanje, ki sta ga napisala Jure Trampuš in Grega Repovž >> #Mladina9 

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/582705090&color=%23ff000f&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

    Več

  • Uredništvo

    1. 3. 2019  |  Družba

    Posebna številka Mladine: FAŠIZEM

    Posebno številko Mladina ZGODOVINA: FAŠIZEM si lahko zagotovite na vseh prodajnih mestih in tudi v naši spletni trgovini na tej povezavi. V posebni izdaji Mladine strokovnjaki pojasnjujejo, kdo so bili fašisti, ki so pred skoraj 100 leti prišli na oblast v Italiji. Med drugim boste prejeli odgovore na vprašanja, kako se je njihov vodja Benito Mussolini iz borca za delavske pravice prelevil v nacionalističnega diktatorja, kako so uspeli nagovoriti tako revne kot bogate in kako so razpustili demokracijo ter odstranili drugače misleče. Več

  • Vasja Jager

    1. 3. 2019  |  Mladina 9  |  Družba

    Zmaga proti diskriminaciji

    Po treh letih je moški, ki ga zobozdravnica zaradi okužbe z virusom HIV ni želela sprejeti v obravnavo, vendarle dobil zadoščenje. Potem ko so odpovedale druge institucije, pristojne za takšne primere, se je odločil za zasebno tožbo, po poročanju Večera pa mu je pred nekaj dnevi po zmagi na prvostopenjskem sodišču dokončno pritrdilo tudi sodišče druge stopnje in omenjeno zobozdravnico obsodilo na plačilo 2700 evrov odškodnine. Kot pojasnjuje Mitja Čosić, programski sodelavec pri društvu Legebitra, ki je zavrnjenenemu pacientu pomagalo poiskati odvetnika, gre za pomemben precedens v boju zoper diskriminacijo oseb, okuženih z virusom HIV. Več

  • Na sončni strani Springfielda

    Kadar zasledimo, da v hollywoodskih filmih in televizijskih serijah sem ter tja omenijo Slovenijo, se nam zasvetijo oči in nenadoma se počutimo za odtenek večji. Tako je bilo denimo v humoristični seriji Louie, kjer protagonistova hči kar naenkrat začne govoriti slovensko, začudenemu očetu pa pojasni, da jo osnov slovenščine uči neki sošolec. Ali pa v Scorsesejevem filmu Volk z Wall Streeta, v katerem striptizeta slovenskega rodu, ki jo igra Katarina Čas, iz Švice v ZDA tihotapi gotovino. Ko v filmu enega izmed zlikovcev pogojno izpustijo iz zapora, ga njegovi pajdaši na zabavi presenetijo z golimi dekleti, zavitimi v slovensko zastavo. Nastopamo na primer tudi v čislani mafijski seriji Sopranovi, kjer protagonist Toni Soprano med večerjo razlaga o mednarodni mreži organiziranega kriminala, ki so jo spletli Rusi, Črnogorci in Slovenci. Našo malo podalpsko deželico pa so pred nedavnim omenili celo v Simpsonovih, najdlje trajajoči animirani seriji vseh časov, ki letos praznuje že 30-letnico. Več

  • Žana Erznožnik

    1. 3. 2019  |  Mladina 9  |  Družba

    Lasni rasizem

    Lani decembra je po spletu zakrožil posnetek, na katerem srednješolskemu rokoborcu strižejo drede. Če v to ne bi bil privolil, bi se moral odpovedati tekmovanju. S podobnimi rasističnimi dejanji ima leta 2019 vsak dan še vedno opraviti veliko temnopoltih ljudi. Prejšnji teden so v mestu New York prepovedali diskriminiranje ljudi na podlagi las in pričeske, saj se jim zdi sporno, da nekateri zaradi naravnih las in načina, kako jih urejajo, ne dobijo službe, drugi pa so v njej lase prisiljeni ostriči ali jih ravnati s kemikalijami. To je lahko za posameznika velik strošek, hkrati pa ga sili v zavračanje svoje kulturne identitete. Takšen rasizem na delovnem mestu, v šolah in nasploh v javnosti se je do zdaj pogosto upravičeval s »profesionalnim in primernim videzom«. Več

  • Lara Paukovič

    1. 3. 2019  |  Mladina 9  |  Družba

    Potvarjanje zgodovine

    Del krepitve skrajnega italijanskega nacionalizma, ki jo dobro ponazarja nedavna izjava predsednika evropskega parlamenta Tajanija o italijanski Dalmaciji in Istri, je tudi vnovič oživljena produkcija tretjerazrednih vojnih propagandnih filmov. Že pred 14 leti je film Srce v breznu v ospredje postavil partizansko enoto, ki je izvajala vojne zločine nad italijanskim prebivalstvom, zločine italijanskega fašizma nad slovanskimi prebivalci pa zamolčal. Takrat so slovenski in hrvaški igralci odpovedali sodelovanje v filmu in poleg Italijanov so večino vlog odigrali Srbi. V zadnjem izdelku iz kategorije »zločinski partizani«, vojni drami Rdeča Istra (2018) o umorjeni hčeri fašističnega veljaka Normi Cossetto, pa se pojavi tudi slovensko ime: Romeo Grebenšek, igralec Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Zakaj Slovenec igra v propagandnem filmu italijanske desnice, ostaja nejasno. »Filma ne branim, daleč od tega,« je bilo vse, kar je pred kratkim povedal za radijsko oddajo Mladi val, kjer sta ga voditelja med vrsticami poskušala prepričati, da je film zelo enodimenzionalen. »Ampak če pogledamo partizanske filme – kako pa so v njih upodobljeni Nemci? Kot brezčutni, brezrazumski roboti.« Več

  • Peter Petrovčič

    1. 3. 2019  |  Mladina 9  |  Družba

    Malo obsodb = malo zlorab?

    Vrhovno sodišče je pred dnevi razveljavilo pravnomočno sodbo, s katero je bil nekdanji župnik v Preski Franc Klopčič obsojen za spolno zlorabo otroka. To se je zgodilo 15 let po domnevni zlorabi in sedem let po začetku policijskih, tožilskih in sodnih postopkov. Več

  • Koliko gorja in uničenih življenj še, preden bo cerkev duhovnikom končno dovolila ljubezen in spolnost?

    Slovenska cerkev se je doslej morala braniti pred očitki medijev in strokovne javnosti, da sistematično prikriva primere pedofilije in ščiti duhovnike, ki so spolno zlorabljali otroke. Cerkev kot institucija je pri tem ves čas ostala enotna, govorili so visoki dostojanstveniki, duhovniki in verniki pa so molčali. Pretekli teden se je zgodil velik premik: zoper spolne zlorabe v slovenski cerkvi so namreč nastopili v novo iniciativo povezani posamezni duhovniki in verniki. »Civilno iniciativo za zaščito žrtev spolnih zlorab v Cerkvi na Slovenskem Dovolj.je smo ustanovili, ker želimo zaščititi tako dejanske kot potencialne žrtve spolnih zlorab. Hkrati menimo, da se bo le z odločnim ukrepanjem povrnil ugled mnogim dobrim duhovnikom, ki so zaradi nerazčiščenega vprašanja spolnih zlorab manjšine po krivici na slabem glasu. Radi bi torej Cerkvi, ki ji sami tudi pripadamo, pomagali počistiti eno najhujših gnusob v njeni zgodovini,« so besede Igorja Volka, vernika, ki vodi iniciativo, sicer direktorja Iskreni. net, ki smo ga doslej poznali predvsem po nazadnjaških akcijah. Več

  • Kako so agresorji postali žrtve svojih žrtev

    Franco Nero, originalni Django, je pred petdesetimi leti prestopil k partizanom. V Bitki na Neretvi, največjem antifašističnem spektaklu vseh časov, je namreč igral italijanskega oficirja, ki se po zlomu italijanske vojske pri Prozoru prostovoljno priključi partizanski vojski. “K vam prihajam zato, ker se hočem boriti za Italijo brez fašizma,” pravi Bati Živojinoviću, ki v njem vidi le fašista. In nič drugega. “Če si streljal na nas, potem si fašist kot vsi drugi.” Več

  • Uzurpacija Tromostovja

    Brezčasni stavek »se dobimo na Prešercu«, s katerim se Ljubljančani od nekdaj dogovarjamo za najočitnejši kraj srečanja v središču prestolnice, ima zadnjih nekaj let precej grenek prizvok. Pa ne zgolj zaradi trum turistov, mimo katerih se moramo prebiti, da pridemo do Tromostovja, temveč predvsem zaradi zvočnega onesnaževanja na tem območju. Za kaotično zvočno krajino javnih površin v Ljubljani so krivi lokali in trgovine, ki imajo na pročeljih pritrjene zvočnike, iz katerih se razlega glasna glasba, hkrati pa težave povzroča tudi program žive glasbe v kavarni Pločnik, ki pogosto zveni kot spodletel poskus posnemanja dalmatinskih terasnih bendov. A verjetno se Ljubljančani najpogosteje pritožujejo nad amaterskim narodno-zabavnim glasbenikom, ki na harmoniki že pet let vztrajno preigrava tri ves čas iste akorde. Harmonikar, ki si vsak dan za skoraj poln delovnik prisvoji isto elitno lokacijo, slovi tudi po tem, da odganja druge poulične glasbenike. Več

  • Vesna Teržan

    1. 3. 2019  |  Mladina 9  |  Družba

    L’éPoque Slovène*

    »V začetku dvajsetih let 20. stoletja, v obdobju Bauhausa, v času porajajočega se funkcionalizma v arhitekturi in tudi kasneje, so Plečnikovi študenti pričakovali, da jih bo na oddelku za arhitekturo Tehniške fakultete v Ljubljani profesor, ki je veljal s svojima zgodnjima dunajskima projektoma, s cerkvijo Sv. Duha in Zacherlovo palačo, za začetnika modernizma, poučil o sodobnih tendencah v arhitekturi, vendar so se zmotili.« Tako v uvodu svoje študije zapiše dr. Bogo Zupančič, muzejski svetnik v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v Ljubljani, in nas opozori na dejstvo, da sta bila Jože Plečnik (1872–1957) in Le Corbusier, utemeljitelj evropskega modernizma, njegovo pravo ime je Charles-Édouard Jeanneret (1887–1965), sodobnika in da sta celo prav dobro vedela drug za drugega. Več

  • Vesna Teržan

    1. 3. 2019  |  Mladina 9  |  Družba

    Mesto in plakat

    Le kakšen bi bil svet brez tržnega oglaševanja? Po mojem lepši, kot je zdaj. Na slovenskih gozdnih jasah, travnikih, njivah in vrtovih ne bi več rasle velikanske konstrukcije, oblepljene z jumbo plakati brez prave vsebine, ki zgolj vsiljujejo nepotrebne potrošniške izdelke. Ob mestnih vpadnicah bi izginile stene z velikanskimi reklamami, ki zastirajo pogled na mesto, in v trgovinskih conah, ki so zasedle rodovitno zemljo na mestnem obrobju, bi po zakonu izginili gromozanski stolpi z napisi trgovin, ki štrlijo v nebo in preglasijo, dobesedno povozijo pogled na mestno veduto. Poleg tega na televizijskih postajah priljubljenih filmov in nadaljevank ne bi vsakih petnajst minut prekinili s petnajstminutnimi reklamnimi bloki. Svet okoli nas bi bil lepši, manj stresen in spet bi pred seboj videli bistvo in ne zgolj navideznega sveta iluzij in tržnega oglaševanja. Obdržali pa bi majhne zabavne mestne plakate, ki bi nas obveščali, da v gledališču uprizarjajo novo vznemirljivo predstavo, da v mestnem kinu igra evropski in ne hollywoodski film, da je v mesto prišel cirkus, da bo čez nekaj dni zanimivo predavanje o astronomiji ali pa zborovanje v podporo migrantskemu centru ... Več

  • Vesna Teržan

    1. 3. 2019  |  Mladina 9  |  Družba

    Primož Jeza, arhitekt

    Stol, oblikovan po načelih trajnostnega in vzdržnega gospodarskega razvoja, z uporabo recikliranega materiala in s tem za nekaj odstotkov zmanjšanim ogljičnim odtisom, je stol prihodnosti. Kajti odločitev za odpadke kot surovino za industrijsko proizvodnjo materiala za izdelavo pohištva pomeni tudi korak v smeri družbeno odgovornega oblikovanja. Takšen bi bil kratek povzetek obrazložitev, zakaj je leta 2016 stol Nico-less dobil mednarodno nagrado za odličnost red dot. Tega leta so ustvarjalci zanj prejeli tudi evropsko oblikovalsko nagrado za manjša prodorna podjetja pa nagrado na Mesecu oblikovanja v Ljubljani. Leta 2018 so jim podelili še nagrado green product in na začetku letošnjega leta nagrado v kategoriji inovativnih interierjev – ICONIC. Skratka, stol Nico-less je v zadnjih treh letih arhitekta Primoža Jezo in njegov arhitekturni studio uvrstil med najpomembnejše novice v svetovni interieristiki. Več

  • Nejc Černigoj, arhitekt  |  foto: Borut Krajnc

    1. 3. 2019  |  Mladina 9  |  Družba

    Do starostnikov prijazna mesta

    Prebivalstvo v razvitem svetu se že nekaj desetletij stara. Za primer hitro starajoče se družbe že dolgo velja japonska, demografske težave pa zaradi nizke rodnosti pretijo tudi številnim evropskim državam, med njimi Sloveniji. Celo nekatere države, ki smo jih še do nedavna uvrščali v »tretji svet«, na primer Kitajska, se utegnejo zaradi hitre rasti življenjske ravni in daljšanja življenjske dobe kmalu spoprijeti s podobnimi težavami. Obenem je za te države značilna hitra urbanizacija, v mestih oziroma v urbanih naseljih živi že več kot polovica svetovnega prebivalstva. V ne tako daljni prihodnosti se bodo številna mesta po svetu znašla v položaju, ko bo večji del njihovih prebivalcev starejši od 65 let, bistveno pa se bo povečal tudi delež 90- in celo 100-letnikov. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    1. 3. 2019  |  Mladina 9  |  Družba

    »Še vedno se gradi premalo«

    Je ena izmed najpronicljivejših in družbeno najbolj ozaveščenih slovenskih arhitektk. Na Fakulteti za arhitekturo mlade seznanja z veljavno stanovanjsko politiko, sodeluje pri stanovanjski zadrugi Zadrugator, je ena od mentorjev pri projektih fakultete in dobrodelnega društva Streha za vse, s katerim s skupinami študentov arhitekture postavlja šolsko in socialno infrastrukturo po najrevnejših afriških območjih. Med njenimi najbolj znanimi projekti v zadnjih letih sta prenova stavbe Centra urbane kulture Kino Šiška in inovativno zasnovan otroški vrtec Pedenjped. Več

  • Uredništvo

    28. 2. 2019  |  Družba

    Koliko gorja in uničenih življenj še, da bo cerkev duhovnikom končno dovolila ljubezen in spolnost?

    Jutri izide nova Mladina! Vabljeni k branju. #Mladina9 #CERKVENOpriznanje  Več

  • Darja Kocbek

    28. 2. 2019  |  Družba

    Beton, ki je še bolj problematičen od plastike, je za vodo druga najpogosteje uporabljena snov na svetu

    Beton je za vodo druga najpogosteje uporabljena snov na svetu. Če bi bila industrija cementa država, bi bila za Kitajsko in ZDA tretji največji povzročitelj izpustov ogljikovega dioksida. V časopisu Guardian trdijo, da je cement najbolj uničevalen material na svetu. Obenem pa je osnova za sodobni razvoj, saj milijardam ljudi zagotavlja streho nad glavo, varuje nas pred naravnimi nesrečami, zagotavlja infrastrukturo za zdravstvo, izobraževanje, transport, energijo, industrijo. A z betonom prav tako uničujemo rodovitno zemljo in habitate ter rekel, ko postavljamo jezove. Več