• Uredništvo

    7. 3. 2020  |  Družba

    Bojan Emeršič: »Moja izjava ni pretirano ostra, moj pogled na erotiko je normalen«

    "Izjava ni pretirano ostra, moj pogled na erotiko je normalen. Zdi se mi prav, da nekdo ljudi opozarja na kulturo govora in na to, da se ne diskriminira in žali, kljub temu pa se mi zdi, da mora obstajati okvir, v katerega se te stvari postavi. Erotiko ne moreš zaviti v vato korektnosti, je zelo širok pojem in temelji na različnosti spolov in karakterjev. Ravno ta različnost je v bistvu edini sprožilec erotike. Če ni nasprotja, ni erotike. Če to govorijo normalni ljudje, kot sem jaz, in poskušajo ne užaliti nekoga, je to drugače, kot če to govorijo deviantneži. Jaz imam normalno življenje, spolnost in sporazumno druženje. Če izhajamo iz tega, ne morem biti žaljiv. Jaz govorim o zdravi erotiki, če kdo to razume drugače, izhaja iz drugega okvirja kot jaz." Več

  • Danes je nov dan

    7. 3. 2020  |  Družba

    Umazana industrija

    Tekstilna industrija je med glavnimi onesnaževalkami planeta. V zadnjih desetletjih se je proizvodnja oblačil eksponentno povečala (tudi na račun podplačane delovne sile iz držav tretjega sveta). Ocenjuje se, da letno nastane 150 milijard oblačil, od tega jih polovica konča v smeteh v prvem letu, 30 % pa jih sploh nikoli ne pride do kupca, temveč je njihovo uničenje dejansko del proizvodnega procesa.  Več

  • Clearview AI …

    Zdi se, kot da do nas vsak dan prihajajo novice, ki spominjajo na znanstvenofantastično distopijo: pred mesecem so razkrili vohunsko vlogo namenskega programa ToTok, ki ga za besedilno sporočanje uporabljajo predvsem v Združenih arabskih emiratih, vlada pa ga je zlorabila kot orodje za nadzor nad državljani. Pred nedavnim se je svetovna medijska krajina obregnila ob aplikacijo za prepoznavo obrazov Clearview, ki obraze identificira na podlagi ogromne podatkovne zbirke, sestavljene iz več kot treh milijard fotografij, brez dovoljenja pridobljenih na družabnih omrežjih in spletnih portalih. Aplikacija naj bi bila namenjena zgolj represivnim organom, a pred dnevi smo dobili seznam vseh organizacij, ki jo uporabljajo; na njem se ni znašla le policija. Več

  • Staš Zgonik

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Družba

    Podnebni paradoks

    Prihod novega koronavirusa je problematiko podnebnih sprememb skoraj povsem izrinil iz medijskega prostora. Odhajajoča vlada je vmes sprejela nacionalni energetski in podnebni načrt, ključni dokument, ki naj bi začrtal ukrepanje države v prihodnjem desetletju, pa so redki to sploh zaznali. Več

  • Zmaga sovražnikov skupnosti LGBT

    Na sobotnih parlamentarnih volitvah na Slovaškem je zmagala opozicijska stranka Običajni ljudje in neodvisne osebnosti (Olano). Dobila je 25 odstotkov glasov in porazila doslej vladajočo socialdemokratsko stranko Smer. Olano se razglaša za desnosredinsko stranko, a številna stališča – recimo glede migracij, splava in pravic skupnosti LGBT – jo uvrščajo daleč od sredine. Več

  • Pia Nikolič

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Družba

    Rajši denar kot Jezusovo srce

    Na robu parka, med železniškimi tiri in lokalom s hitro pripravljeno hrano, v neposredni bližini mariborskega kliničnega centra stoji kapela. Ne bo več dolgo. Turobna siva zunanjost jo skriva pred očmi radovednežev in jasno nakazuje, da je bila prenovljena v času socializma, ko so funkcionalnosti dajali prednost pred estetiko. Več

  • Vesna Teržan

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Družba

    Kaj delamo narobe zadnjih 150 let?

    Preden smo dokončno vstopili v krasni novi svet neoliberalizma, smo še imeli zanimive zamisli in vizije. V osemdesetih letih smo še vedeli, kako ravnati s prostorom in kakšna naj bi bila urbanizem in arhitektura, kakšno infrastrukturo potrebujemo in kaj pomeni varovanje naravnega okolja. »Na začetku devetdesetih let smo na Fakulteti za arhitekturo pripravili okroglo mizo na temo Razvoj Slovenije – kako in v katero smer. Takrat se je razmišljalo, da bi bilo idealno razvijati Slovenijo po načelu velikega mesta, in to v skladu s konceptom mesta parka. Kar se infrastrukture tiče, je bil ključni poudarek na železnici in ne na avtocestah. Več

  • Bor Pungerčič

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Družba

    Lahko iz pisarn nastanejo stanovanja?

    Ko je 19. aprila 1931 direktor Pokojninskega zavoda Vekoslav Vrtovec na križišču današnje Slovenske ceste in Tomšičeve ulice položil temeljni kamen za ljubljanski Nebotičnik, v Ljubljani niso začeli graditi samo najsodobnejše stavbe v tem prostoru z armiranobetonsko konstrukcijo, prvo klimatsko napravo in tremi dvigali, ampak je mesto predvsem dobilo povsem novo tipologijo – stanovanjsko-poslovno stolpnico. Po drugi svetovni vojni ji je z gospodarsko rastjo sledilo še več drugih – Metalkina, Petrolova, Avtotehnina, Delova in kompleks na Trgu republike. Nova velika podjetja so želela svojo moč in napredek poudariti s prepoznavnimi simboli rasti in razvoja. Več

  • Živeti na višini

    Razgled in privzdignjenost nad okolico od nekdaj sodita med najbolj zaželene značilnosti človeških bivališč. Razlog je predvsem psihološki, taka lega je nekdaj pomenila večjo varnost, saj je dober razgled po okolici omogočal, da je človek prej zaznal morebitno nevarnost, privzdignjeni položaj, na primer na lokalni vzpetini, pa je sovražniku otežil dostop. Ker je prostora na vrhu zaradi naravnih danosti malo, so na vrhovih gričev ali hribov bivališča najpogosteje gradili vladarji in drugi pomembneži. Ker so bili s tem fizično ločeni od »navadnih ljudi«, so stavbe s privzdignjeno lego pridobile pridih elitnosti. Zato je zanimivo, da je v večnadstropnih stavbah, ki so jih od nekdaj gradili predvsem v mestih, do nedavna veljala povsem nasprotna logika. Najimenitnejša stanovanja so bila tradicionalno urejena v prvem nadstropju, imenovanem piano nobile, kjer je navadno prebivala družina, ki je imela stavbo v lasti. V pritličju so bili servisni prostori, lahko tudi trgovine ali lokali, v nadstropjih so prebivali najemniki, v najvišjih etažah ali na podstrešju pa služinčad. Razlog za tako razporeditev je preprost: stavbe niso imele dvigal, zato je bilo v višja nadstropja treba iti peš, to pa z višino postane vedno bolj naporno. Poleg tega so bila podstrešja pozimi premrzla, poleti pa prevroča, saj jih od zunanjosti niso ločili masivni zidovi, temveč le tanka plast kritine brez izolacije. Bila so tudi temna, ker navadnih oken ni bilo mogoče vgraditi, tako da so jih osvetljevala le majhna okenca v frčadah. Urejanje primernih bivalnih prostorov so dodatno zapletli lesena konstrukcija ostrešja in nizki nagnjeni stropi. Zato so podstrešja najpogosteje ostala neizkoriščena in so rabila kvečjemu za odlaganje stare šare ali sušenje perila. Več

  • Staš Zgonik

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Družba

    Ogrevanje brez oglasov

    Za ogrevanje bivalnih prostorov porabimo več kot polovico energije, porabljene v gospodinjstvih. Zato je prihranek denarja ključna motivacija ljudi, ko se odločajo za zamenjavo ali nadgradnjo ogrevalnega sistema. A izbira optimalne rešitve ni vedno preprosta, pogosto pa jo, tudi z medijskimi prispevki, otežujejo ponudniki ogrevalnih sistemov, ki si prizadevajo predvsem za prodajo svojih izdelkov, ne glede na morebitno boljšo konkurenčno možnost. V takih razmerah je nasvet neodvisnega strokovnjaka lahko zlata vreden. Več

  • Odprimo vrata Križank

    V zadnjem času je bilo o ljubljanskih Križankah rečenega in napisanega že veliko. Nam, mladim prebivalcem mesta Ljubljane in študentom, se zdi, da je bilo premalo poudarka posvečenega premisleku o razširitvi dejavnosti različnih uporabnikov znotraj Križank in njihovi ureditvi v kulturno in izobraževalno javno prizorišče, kot je to v petdesetih letih 20. stoletja idejno zasnoval in udejanjil naš največji arhitekt in profesor Jože Plečnik. Takšna zamisel je še danes kakovostna posebnost celo na evropski ravni. Pomemben del Plečnikove zamisli sta delovanje Srednje šole za oblikovanje in fotografijo (SŠOF) in Festivala Ljubljana, dveh izjemo priznanih institucij. Več

  • Staš Zgonik

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Družba

    Nakupovanje zalog še ne pomeni panike

    Čakanje na prvi potrjeni primer novega koronavirusa v Sloveniji so zaznamovale obtožbe o slabi pripravljenosti in odzivnosti državnih institucij na eni ter cinične pripombe o paničarjenju ljudi, ki so se odločali za ustvarjanje zalog osnovnih potrebščin, na drugi strani. Vse to se dogaja v času, ko še ne vemo, kako hudo bo epidemija prizadela našo državo in preostale dele sveta. In v takem času je pošiljanje pravih sporočil v javnost izjemno pomembno. Več

  • Jožica Grgič

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Družba

    Zakaj je papež Pij XII. molčal ob nacističnih zločinih

    V ponedeljek, natanko na 81. obletnico izvolitve Pija XII., je Vatikan odprl arhiv o tem medvojnem papežu. Odprtje arhiva osem let pred dovoljenim rokom – od smrti papežev mora sicer miniti 70 let – je naročil papež Frančišek zaradi nasprotujočih si ocen vloge Pija XII. med vojno, seveda v prepričanju, da je bilo njegovo papeževanje brezmadežno. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Družba

    »Namesto da bi pomagali mladim do zaposlitve in stanovanj, razmišljajo o regresivnih ukrepih«

    Mirjana Ule je socialna psihologinja, ki se je večino znanstve ne kariere ukvarjala z vprašanjem mladih in mladosti. Danes je upokojena profesorica ljubljanske fakultete za družbene vede, z njo in tudi drugimi visokošolskimi institucijami pa še vedno sodeluje. Ideja o ponovni uvedbi naborniškega sistema se ji zdi povsem odveč. V njej prepoznava retrogradne elemente. Slovenija, in pri tem nismo edini, že nekaj časa drsi v preteklost, pojavlja se retradicionalizacija družbe. Kakšno vlogo ima pri tem oblast? Kako se v tem svetu znajdejo mladi? In kaj (namesto ponovne uvedbe vojaške obveznosti) sploh potrebuje domovina? Več

  • Staš Zgonik

    5. 3. 2020  |  Družba

    Virusa ni mogoče ustaviti, treba ga je upočasniti

    Predsednik italijanske vlade Giuseppe Conte je v včerajšnjem nagovoru državljanom oznanil sprejetje dekreta z ukrepi za zajezitev širjenja okužb z novim koronavirusom. Okuženih je že več kot tri tisoč ljudi. Več

  • IK, STA

    5. 3. 2020  |  Družba

    Seznam kontaktov, kjer je mogoče v Sloveniji dobiti informacije o koronavirusu 

    V povezavi s pojavom novega koronavirusa so na voljo različne informacijske točke. Objavljamo kontakte, kjer lahko dobite odgovore na vaša vprašanja.  Več

  • IK, STA

    5. 3. 2020  |  Družba

    Odgovori strokovnjakov na pogosta vprašanja o novem koronavirusu

    Tudi v Sloveniji so se pojavile okužbe z novim koronavirusom. Objavljamo seznam pogostih vprašanj in odgovorov strokovnjakov, povezanih z novim koronavirusom. Več

  • Danes je nov dan

    5. 3. 2020  |  Družba

    Balada o banditu in kapitanki

    Se še spomnite Carole Rackete? Ja, to je tista ladijska kapitanka, ki je junija lani vplula v pristanišče na Lampedusi, navkljub prepovedi tedanjega ministra za notranje zadeve, ki je ladjo z brodolomci več tednov zadrževal na morju. Za Salvinija je bila to takrat zelo nevarna oseba, saj je prekršila njegova pravila, po takojšnji aretaciji pa jo je čakalo še sojenje. Več

  • Uredništvo

    5. 3. 2020  |  Družba

    »Mlade ženske danes ne cenijo feminizma in emancipacije«

    "Ne bi rekla, da sta danes pojma feminizem in emancipacija kaj preveč popularna, niti to, da ju mlade ženske cenijo. Enakopravnost, ki so jo nasledile iz prejšnjega sistema, razumejo kot samoumevno. Občutek imam, da si tržišče želi emancipacijo zreducirati na nakup hlač in sto vrst vložkov. A v resnici je to samo potrošniški trik, trik, ki prodaja idejo svobode, osvobaja pa ne." Več

  • Staš Zgonik

    4. 3. 2020  |  Družba

    Nakupovanje zalog še ne pomeni panike

    Čakanje na prvi potrjeni primer novega koronavirusa pri nas (V Sloveniji potrjen prvi primer koronavirusa) so zaznamovale obtožbe o slabi pripravljenosti in odzivnosti državnih institucij na eni ter cinične pripombe o paničarjenju ljudi, ki so se odločali za ustvarjanje zalog osnovnih potrebščin, na drugi strani. Vse to se dogaja v času, ko še ne vemo, kako hudo bo epidemija prizadela našo državo in preostale dele sveta. In v takem času je pošiljanje pravih sporočil v javnost izjemno pomembno. Več

  • IK, STA

    4. 3. 2020  |  Družba

    V Sloveniji potrjen prvi primer koronavirusa

    V Sloveniji so odkrili prvi primer okužbe z novim koronavirusom, je na Twitterju sporočil premier, ki opravlja tekoče posle, Marjan Šarec. Več je na novinarski konferenci povedal minister za zdravje Aleš Šabeder. Slovenija se je tako pridružila več kot 80 državam, ki beležijo okužbo s tem virusom. Več

  • Uredništvo

    4. 3. 2020  |  Družba

    Bojan Emeršič prejel bodečo nežo za najbolj seksistično izjavo leta

    Sinoči so osmič podelili nečastno nagrado bodečo nežo za najbolj seksistično izjavo leta. Tokrat jo je prejel Bojan Emeršič, gledališki in filmski igralec ter televizijski voditelj, ki je bil za nagrado nominiran s kar dvema izjavama.  Več

  • Danes je nov dan

    4. 3. 2020  |  Družba

    Šovinistični izbor ministrske ekipe

    Te dni dobivamo vlado, ki jo bo vodil bivši zapornik, ki toži državo. Tihotapec orožja. Človek, ki ne zna pojasniti svojega premoženja, novinarke zmerja s prostitutkami, volivce s trenirkarji, protestnike pa z zombiji in ljudožerci. A pustimo to za trenutek ob strani in poglejmo, kakšen je ministrski zbor, ki bo tokrat plesal po žvižgih Princa Teme. Več

  • DK, STA

    4. 3. 2020  |  Družba

    Strah pred novim koronavirusom spreminja navade 

    Zaradi strahu pred novim koronavirusom, ki je zahteval že več kot 3000 smrtnih žrtev, so ljudje po vsem svetu začeli spreminjati navade pri pozdravljanju, na delu, doma in pri verskih obredih, da bi s tem zmanjšali možnost okužbe. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP so rokovanje, objeme in poljube tako zamenjala pogled v oči in gesta z roko. Več

  • Danes je nov dan

    3. 3. 2020  |  Družba

    Brez strahu, glasovanje je tajno!

    Ko predsednica DeSUS reče: "Ves čas, ko smo sedeli na pogovorih za koalicijsko ali pa bodočo koalicijsko mizo, smo se skušali izogniti tistih vsebin, pri katerih nismo morali doseči kompromisa. Torej, vendar smo pustili vsa tista vprašanja, ki so puščala dilemo za katero koli od strank, ki smo na pogovorih sodelovale, nekoliko ob strani," misli seveda na najbolj zlobne reči, v katere verjame slovenska skrajna desnica. Več

  • Danes je nov dan

    2. 3. 2020  |  Družba

    O večstrankarskem sistemu

    Predstavnikom radikalne desnice je nepredstavljivo, da levo in desno od Šarca dejansko obstaja civilna družba, ki se je sposobna povezati in organizirati spontan shod. S prstom kažejo na Kučana in verjamejo, da ostareli gospod iz Murgel koordinira vse, kar se Janezu neljubega zgodi. Več

  • Uredništvo

    2. 3. 2020  |  Družba

    »To, da je pomembno, iz katerega mesta si, je mikroksenofobija«

    "Naša veliko hujša težava kot identitete, ki ste jih omenili, so mikrofašizmi, nekakšni lokalpatriotizmi. Po mojem mnenju najhujša ksenofobija tli prav v takih mikroksenofobijah, kjer je pomembnejše, iz katerega mesta si kot iz katere republike, ali te imajo za tujca iz kraja bogu za hrbtom. To velja zlasti za samooklicane velmože v nekdanjih središčih nekdanje države." Več

  • Uredništvo

    1. 3. 2020  |  Družba

    Namesto Plečnikove kapele še ena garažna hiša

    Po poročanju Večera so mariborski jezuiti Plečnikovo kapelo Srca Jezusovega in zemljišče v Ljubljanski ulici 13 prodali družbi Best in parking, ki upravlja garažni hiši ob UKC Maribor in namerava tam zgraditi še eno garažno hišo, Jezuiti namreč kapelo, katere notranjost je uredil slovenski arhitekt Jože Plečnik in je njegovo edino delo v Mariboru, zapuščajo, predvidoma do konca leta. Več

  • Uredništvo

    1. 3. 2020  |  Družba

    »Ni me strah koronavirusa, me je pa zelo strah človeške neumnosti«

    "Ni me strah koronavirusa, nič manj, kot kake gripe ali še kakega drugega virusa. Me je pa zelo strah človeške neumnosti. Več

  • Oštro.si

    29. 2. 2020  |  Družba

    Svinjina se ni podražila za pet do šest evrov

    Maloprodajne cene svinjine so v zadnjem letu zrasle za več, kot so iztržili kmetje. »Rejci smo od dviga cen dobili 50 centov, v trgovinah pa se je cena dvignila za pet do šest evrov,« je podražitev svinjine na državnozborskem odboru za kmetijstvo komentiral predsednik Slovenske zveze prašičerejcev Alojz Varga. Več