• Aleksander Čeferin: Sramovati bi se morali vseh rasističnih, homofobnih in seksističnih žalitev

    V Londonu se je v začetku aprila odvila mednarodna konferenca #EqualGame, kjer so ključni ljudje evropskega nogometa debatirali o družbeni vlogi tega športa. Istoimenska kampanja, ki poteka pod budnim očesom Uefe, stremi k večji enakosti, vključenosti in raznolikosti v nogometu. Osrednji govornik je bil predsednik Uefe Aleksander Čeferin, ki je v svojem govoru izrazil razočaranje, da se na stadionih s tribun prepogosto širijo nestrpna in žaljiva sporočila. Povedal je, da bi se morali sramovati vseh rasističnih, homofobnih in seksističnih žalitev, ki so jih deležni igralci ter igralke v vseh starostnih kategorijah in na vseh nivojih tekmovanja, od profesionalnih do amaterskih, rekreativnih lig. Nestrpnost, ki jo vidimo v elitnih tekmovanjih, pa žal predstavlja zgolj vrh ledene gore sovraštva. Več

  • Marjan Horvat

    5. 4. 2019  |  Mladina 14  |  Družba

    V strahu pred Harryjem Potterjem

    Minulo nedeljo dopoldne je Jan Kucharski, župnik v eni izmed cerkva v poljskem pristaniškem mestu Gdansk, farane po maši popeljal na kraj v bližini cerkve, da bi tam še z dvema duhovnikoma opravil nenavaden obred: sežig knjig in predmetov, ki naj bi bili vsebovali »negativno energijo« oziroma širili »vraževerje«. Med predmeti, ki so se znašli na grmadi, so bili denimo afriška plemenska maska, hindujski verski kipec, celo dežnik z risano junakinjo Hello Kitty, predvsem pa kopica v njihovih očeh »škodljivih« knjig: roman Somrak avtorice Stephanie Meyer, knjige hindujskega guruja Osha in romani o čarovniku Harryju Potterju J. K. Rowling. Več

  • Lara Paukovič

    5. 4. 2019  |  Mladina 14  |  Družba

    Poskuša Vatikan utišati ženske glasove?

    Tudi iz tujine prihajajo novice o odstopih – celoten uredniški odbor vatikanskega mesečnika Ženske, cerkev, svet (Donne Chiesa Mondo), ki izhaja kot priloga dnevnika L’Osservatore Romano, je konec marca napovedal, da ne bo več opravljal svojih nalog. Revijo, ustanovljeno leta 2012, so urejale izključno ženske, ki so pod taktirko glavne urednice Lucette Scaraffie pogumno obravnavale teme, povezane s položajem žensk v katoliški cerkvi – februarja je na primer prav Lucetta Scaraffia prva v Vatikanu spregovorila o spolnih zlorabah, ki so jih nad nunami zagrešili duhovniki in škofi, njen članek pa je bil deležen toliko pozornosti, da se je papež Frančišek prvič javno izrekel o tej temi. A zamenjava urednika časopisa L’Osservatore Romano – na začetku leta 2019 je Giovannija Mario Viana nadomestil Andrea Monda – naj bi bila ustvarila manj prijazno ozračje za novinarke. Več

  • Izak Košir

    5. 4. 2019  |  Mladina 14  |  Družba

    Lažne novice za otroke

    Spletna igra Bad News, ki ljudi ozavešča o tem, kako na spletu zaznati dezinformacije in lažne novice, je zdaj na voljo tudi v slovenskem jeziku. Poleg tega je na voljo še različica junior, namenjena otrokom, starim od osem do deset let. Več

  • Staš Zgonik

    5. 4. 2019  |  Mladina 14  |  Družba

    Premagovanje razuma

    Kot nalašč je na 1. april odjeknila novica, da je Agencija RS za okolje Termoelektrarni Šoštanj konec marca odobrila uporabo uvoženega premoga za proizvodnjo elektrike. Ker naj bi bil uvoženi premog tako ali tako kakovostnejši in bolj »čist« od velenjskega lignita, TEŠ za ta korak niti ne potrebuje novega okoljevarstvenega soglasja. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Borut Krajnc

    5. 4. 2019  |  Mladina 14  |  Družba

    Klara Skubic Ermenc, pedagoginja: Šola bi morala biti prostor, ki odpira poti do znanja, ne da jih omejuje

    Na začetku leta se je v javnosti pojavila peticija, ki je zahtevala radikalne spremembe šolskega prostora, odpravo nacionalnih preizkusov znanja, opustitev domačih nalog. Politika se je na zahteve iz peticije odzvala, minister je sprejel avtorje, napovedal reforme, začela naj bi nastajati nova Bela knjiga. Vendar zdravorazumski očitki, splošno priznana dejstva, ki jih navajajo zaskrbljeni starši, niso podkrepljeni z dejstvi, ki jih razkrivajo mednarodne primerjalne raziskave – pred dnevi jih je predstavil Pedagoški inštitut – o šolskih sistemih. Slovenski učenci se morda res počutijo obremenjeni, a po številu ur, preživetih v šoli, se ne razlikujejo od drugih. Razlikujejo pa se po tem, da v šolo ne hodijo radi, da zanjo niso motivirani, da v učenju ne najdejo veliko smisla. Več

  • Podnebna tožba zoper Slovenijo

    Bi državljani čisto okolje zase, za zanamce in za planet lahko iztožili pred sodišči, če drugače ne gre? Pravice do pitne vode, čistega zraka in nasploh čistega okolja pač spadajo med temeljne človekove pravice. Ni razloga, da temeljnih pravic v njih ne bi prepoznalo tudi sodišče. Več

  • Staš Zgonik

    5. 4. 2019  |  Mladina 14  |  Družba

    Gromozanska grmada

    Les v Evropski uniji velja za pomemben obnovljiv vir energije. Pomeni več kot polovico vse obnovljive energije, torej več kot hidroelektrarne, vetrne in sončne elektrarne skupaj. Predvsem je nepogrešljiv za ogrevanje gospodinjstev. Več

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Borut Krajnc

    5. 4. 2019  |  Mladina 14  |  Družba

    Čebelarski svetovljan

    »Črno vulkansko skalovje na Havajih. Zatemnjena bencinska postaja v Italiji. Strehe v Maroku. Kaj imajo skupnega ti kraji?« na hrbtu svoje nove knjige sprašuje William Blomstedt, ameriški pisatelj in popotnik, ki živi, ustvarja in čebelari v Sloveniji. Odgovor se glasi: »Čebele,« hkrati pa so to kraji, kjer je Blomstedt v zadnjih desetih letih delal kot sezonski čebelar. A to je zgolj peščica lokacij, kjer je delal štiriintridesetletni svetovljan, ki je ob svojih strokovnih podvigih prepotoval tako rekoč ves svet in se po koncu desetletne pustolovščine ustalil v Sloveniji, kjer se je tudi oženil. Blomstedt je v naše kraje prvič prišel leta 2010, ko je kot dobitnik prestižne Fulbrightove štipendije preučeval zadnje stoletje razvoja čebelarstva na Slovenskem. Nedavno je pod okriljem ameriške založbe Wicwas Press izdal knjigo Foraging Afar: Zgodbe iz desetletja čebelarjenja po svetu, v kateri opisuje svoje dogodivščine v izjemno duhovitem in doživetem slogu prek portretov ljudi, ki jih je spoznal na svoji dolgi poti, prek poglobljenih popotniških vtisov, predvsem pa s pomočjo zabavnih in pogosto nekoliko bizarnih anekdot. Več

  • VM, Monitor

    4. 4. 2019  |  Družba

    Blokada informacij o delodajalcih, ki delavce silijo v nadure

    Spletna stran 996.icu je bila anonimno ustvarjena kot protest proti širše prakticiranim – in nelegalnim – urnikom nadur, ki od delavca zahtevajo, da dela šest dni na teden od devetih zjutraj do devetih zvečer. Na strani se zbirajo nasprotniki napornega delavnika. Ime strani 996.icu je nastalo kot opozorilo, da tak urnik človeka lahko spravi na oddelek za intenzivno nego (ICU). Tak delavnik ni uraden, vendar velika podjetja pritiskajo na svoje delavce, da se »prostovoljno« odločijo za toliko nadur. Tako naj bi izkazovali svojo zvestobo podjetju, v duhu katere se morajo včasih odreči tudi plačanim dopustom. Več

  • Uredništvo

    3. 4. 2019  |  Družba

    Kam je po Škisovi tržnici izginilo 70.000 evrov?

    Po poročanju portala Svet24 je Zveza študentskih klubov Slovenije (Škis) skoraj leto dni molčala o tem, da je lani po festivalu Škisova tržnica izginilo približno 70.000 evrov društvenega denarja. Na Škisu so za časnik Delo potrdili, da je denar res izginil, vendar so o tem, koliko denarja je izginilo in kako se je to lahko zgodilo, molčali. Dodali so le, da se bodo na poročanja še danes odzvali, še poroča Delo.  Več

  • IK, STA

    3. 4. 2019  |  Družba

    Naplavilo kitovko z več kot 20 kilogrami plastike v želodcu

    Pred obalo turističnega otoka Sardinija je naplavilo truplo kitovke, ki je imela v želodcu več kot 20 kilogramov plastike. V želodcu breje kitovke so med drugim našli nakupovalne vrečke, vrvice, plastične krožnike in embalažo pralnega praška, so v ponedeljek sporočili iz okoljske nevladne organizacije Svetovni sklad za naravo (WWF). Več

  • Darja Kocbek

    3. 4. 2019  |  Družba

    Kmetijstvo bo treba korenito spremeniti, tudi v Sloveniji

    V EU se je med letoma 1980 in 2015 za 56 odstotkov zmanjšalo število ptic, ki živijo na kmetijskih površinah, kot so škrjanec, jerebica in priba. Tudi število in količina insektov naglo padata. Eden od glavnih razlogov za zmanjševanje biotske raznovrstnosti je intenzivno kmetijstvo. Nemški akademiki so po poročanju die Zeit oktobra lani objavili študijo, v kateri navajajo, da kmetje vzpostavljajo velike površine, ki jih lahko obdelujejo z velikimi stroji. Pridelujejo le nekaj kultur, ki so dobičkonosne, in polja močno gnojijo. Redko kolobarijo. Pogosto že kot preventivo uporabljajo pesticide in insekticide. Med polji ni več žive meje, kupov kamenja in drugih pregrad. Neobdelanih površin tako rekoč ni več. Več

  • IK, STA

    2. 4. 2019  |  Družba

    Po nedeljski maši zažgali bogoskrunske predmete, med njimi tudi knjige o Harryju Potterju 

    Blizu ene od cerkva v bližini poljskega Gdanska so po nedeljski sveti maši zažgali predmete, ki so po njihovih besedah bogoskrunski. Med njimi so bile tudi knjige o čarovniku Harryju Potterju. Fotografije sežiga so na družbenih omrežjih sprožile burno razpravo. Tamkajšnji župnik je že teden dni pred tem dogodkom župljane pozval, naj v cerkev prinesejo predmete, povezane z negativno energijo in vraževerjem, je povedal eden od župljanov. "Te daritve, ki so jih ljudje prinesli, so nesli pred cerkev in jih zažgali," je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Več

  • Uredništvo

    2. 4. 2019  |  Družba

    Natečaj za oblikovanje mestnega plakata

    IPoP – Inštitut za politike prostora v partnerstvu s TAM-TAM Inštitutom išče upodobitve humane vizije mest prihodnosti, ki v ospredje postavljajo človeka. Mednarodni natečaj za najboljši mestni plakat na temo pešcem prijaznega mesta je odprt do 19. aprila 2019. Zmagovalca čaka denarna nagrada, finaliste razstava. Več

  • Staš Zgonik

    2. 4. 2019  |  Družba

    Pravočasni razmislek

    Od nedelje smo spet na poletnem času. Glede na najnovejše napovedi iz Bruslja je bil to predzadnji premik ure na poletni čas. Prakso premikanja ure naj bi namreč dokončno ukinili leta 2021. In glede na načrte državnih uradnikov naj bi v Sloveniji ostali na zimskem času. Ne zato, da bi zanalašč kljubovali državljanom, ki so se v anketi Evropske komisije prepričljivo izrekli za stalen poletni čas. In tudi ne zato, da bi ugodili strokovnjakom za spanje, ki so se zavoljo javnega zdravja zavzeli za ohranitev zimskega časa. Pač pa preprosto zato, ker je zimski čas naš standardni čas, ki ustreza našemu geografskemu položaju. Več

  • Darja Kocbek

    1. 4. 2019  |  Družba

    Fašizem nastane v družbah, ki ukinejo književnost

    Damir Ovčina, avtor romana  Kad sam bio hodža, v katerem opisuje zgodbo iz Grbavice med vojno v Bosni in Hercegovini, je v pogovoru za Radio Svobodna Evropa dejal, da je vsaka književnost ne glede na temo pomembna. Ne glede na to, ali se pisatelj tega zaveda ali ne, govori o svobodi. Izkušnje človeškega življenja so neprepričljive, če jih obravnavamo kot nepotrebne in kadar jih ne obravnavamo s potrebno globino, zlasti vojno. Kar ni dobro izkoriščeno v umetnosti, bo prej ali pozneje več ali manj pozabljeno, ne glede na to, kako veliko groze, zla in zločinov se dogaja na različnih koncih sveta. Več